Lobisti / Lobistični register

Po novem zakonu o integriteti se morajo lobisti registrirati pri komisiji za preprečevanje korupcije. Za dejanje lobiranja po tem zakonu šteje vsak »nejavni stik lobista z lobiranci, ki ima namen vplivati na vsebino ali postopek sprejemanja prej navedenih odločitev«. V kategorijo lobiranja po novem sodi Drapalov telefonski klic kakšnemu funkcionarju, obisk Sebastijana Jeretiča pri kolegu Vlačiču, med katerim bi ga Jeretič prepričeval o nujnosti spremembe državnega prostorskega načrta za Luko Koper, celo obisk direktorice organizacije Amnesty International pri ministrici za notranje zadeve ali individualno srečanje vodje sindikata Pergam Dušana Rebolja s predsednikom vlade Borutom Pahorjem. Še celo kak direktor po novem ne sme sam, ne da bi se registriral kot lobist, k poslancu. Stvar je sicer videti neživljenjska, to priznava tudi Goran Klemenčič, vodja protikorupcijske komisije. »Sam sem o tem razmišljal,« pravi, »ampak potem sem ugotovil, da smo se v Sloveniji navadili na neko precej nezdravo kulturo. Sindikatov je denimo več, in če en sindikalist zaradi zvez pride do ministra, mora to biti transparentno.« Andrej Drapal in Franci Zavrl iz Pristopa sta že v postopku registracije, Božidar Novak o tem še razmišlja, pravi, da bo o registraciji premislil do marca, ko se vrne s študija, do takrat naj bi se praksa že izkristalizirala. O registraciji smo povprašali tudi odvetnika Mira Senico, vendar odgovora do zaključka redakcije nismo prejeli.