Nove tehnologije / Koliko je vse?

Ocene zmogljivosti človeškega spomina se med seboj zelo razlikujejo. Večina od njih temelji na številu nevronov in povezav med njimi, tako pridobljene ocene pa se gibljejo med enim gigabajtom in tisoč terabajti. Cena žepnega trdega diska z zmogljivostjo enega terabajta se danes giblje pod sto evri, kar pomeni, da bi nas, če upoštevamo najvišjo oceno zmogljivosti, shranitev vseh informacij v možganih v digitalni obliki stala sto tisoč evrov. Ker je ta ocena verjetno močno pretirana, lahko sklepamo, da bi si popolno kopijo svojega biološkega spomina, če bi jo znali ustvariti, že danes privoščili za nekaj tisoč evrov. V nekaj letih se bo cena po Moorovem zakonu spustila pod tisoč evrov.
A zmogljivost človeških možganov vsekakor ne zadostuje za shranjevanje vseh informacij, ki smo jim vsak dan izpostavljeni. Lani objavljena raziskava z Univerze Kalifornija navaja, da je povprečen Američan v letu 2008 na dan samo v prostem času uporabil 34 gigabajtov informacij, skupaj pa so Američani v celotnem letu uporabili 3,6 zetabajta (3,6 bilijona gigabajtov) informacij. Avtorji so poskrbeli tudi za poljudno primerjavo, po kateri je količina uporabljenih informacij tolikšna, kolikor bi jo vsebovali dva metra visoki kupi knjig, če bi jih enega zraven drugega zložili po celotnem ozemlju ZDA. Največ, 41 odstotkov časa so bili Američani informacijam izpostavljeni ob gledanju televizije, največ informacij, približno petino, pa so uporabili ob igranju videoigric. Količina uporabljenih informacij se je med letoma 1980 in 2008 povečala za 350 odstotkov, v povprečju za dobrih pet odstotkov na leto. Če vzamemo oceno o 34 gigabajtih informacij na dan, zanemarimo nadaljnjo rast količine informacij in predpostavimo, da življenje povprečnega človeka traja 25 tisoč dni, potem lahko izračunamo, da naj bi povprečen Američan v svojem življenju »prežvečil« 850 terabajtov informacij. Za shranjevanje vseh v življenju uporabljenih informacij naj bi torej po današnjih cenah potrebovali manj kot 85 tisoč evrov. In spet, v nekaj letih naj bi se ta številka spustila do izjemno znosnih zneskov. Končni cilj raziskovalcev Univerze Kalifornija je sicer izdelati popis vseh uporabljenih svetovnih informacij v letu 2008, a podatki o tem še niso na voljo.
Drugo zanimivo vprašanje pa je količina vseh ustvarjenih informacij. Zadnja nam dostopna raziskava, ki je ocenila količino podatkov, ustvarjenih s telefonskimi pogovori, SMS-i, elektronsko pošto, video- in avdioposnetki, spletnimi stranmi ipd., je delo analitikov družbe za raziskovanje informacijskih tehnologij IDC. Po njihovi oceni je količina ustvarjenih digitalnih podatkov v letu 2006 znašala 161 eksabajtov (161 milijard gigabajtov), pri čemer pa je treba vedeti, da so predpostavili, da se posamezno digitalno delo nekajkrat replicira. Če bi upoštevali le izvirne vsebine, ne pa njihovih replik, bi količina znašala še vedno ogromnih 40 eksabajtov. Tudi pri IDC-ju sicer niso mogli brez poljudnih primerjav, zato lahko povemo, da je 161 eksabajtov trimilijonkrat več od vseh kadarkoli napisanih knjig. Ob tem so izdelali projekcijo, po kateri naj bi količina informacij letos dosegla že skoraj 1000 eksabajtov (1 zetabajt). Po oceni IDC-ja je svetovna zmogljivost digitalnega spomina v letu 2006 znašala 185 eksabajtov, letos pa naj bi dosegla »le« 600 eksabajtov. Informacije torej ustvarjamo s preveliko hitrostjo, da bi jih spominska zmogljivost lahko dohajala.
Zavedati se je torej treba, da vseh ustvarjenih, kaj šele uporabljenih informacij danes ne moremo shraniti. Že samo količina informacij, ki so jo v letu 2008 uporabili Američani, je za približno dvajsetkrat presegala zmogljivost vseh trdih diskov na svetu, uporaba pa v ZDA raste veliko počasneje kot v državah v razvoju. Napovedi, da bo mogoče v prihodnosti shraniti vse, da se bliža doba neskončnega spomina, torej nimajo trdne podlage. Je pa povsem realno, da bo precejšnje število ljudi lahko shranjevalo precejšen delež informacij, ki so jim izpostavljeni. Več v realnosti tako ali tako ne moremo pričakovati.