Božičnice monopolistom
V državnih Dravskih elektrarnah so zaposlene konec leta nagradili s še višjo božičnico kot v Krki, na RTV Slovenija pa so kljub kriznemu letu nagrade zaradi uspešnega poslovanja zvišali
Tudi Pošta Slovenije je zaradi uspešnega poslovanja v brezkonkurenčnem okolju svojim zaposlenim konec leta namenila nagrado za uspešnost. Na sliki Aleš Hauc, direktor.
© Marko Pigac
Kadar podjetja delavcem izplačujejo dodatne stimulacije, različne nagrade za resno ali izredno delovno uspešnost, 13. plače ali božičnice, je to seveda pohvalno ravnanje, vredno vsega spoštovanja. So pa občutki malce bolj mešani, če takšne nagrade izplačujejo direktorji v tujem imenu. Denimo šefi podjetij v državni lasti, ki jim uspešnost zagotavlja monopolni položaj, ali celo javni zavodi, ki se posredno ali neposredno napajajo iz državnega proračuna.
Na splošno so se lani zaradi gospodarske krize zneski izplačanih nagrad, božičnic ali 13. plač znižali, prav tako je manj podjetij, ki takšne nagrade izplačujejo. Podjetja so še leta 2007 nagradila približno četrtino zaposlenih, natančneje 24 odstotkov, leta 2010 pa je posebna darila prejela manj kot petina zaposlenih (18 odstotkov). V povprečju se torej nagrade zmanjšujejo. Obstajajo pa izjeme, a ne tam, kjer bi si jih želeli. Ena izmed njih je javni zavod RTV Slovenija, kjer so nagrade zaposlenim zaradi »uspešnosti poslovanja« v kriznem letu 2010 celo zvišali.
V javnem sektorju, kot so pojasnili z ministrstva za javno upravo, seveda ni dovoljeno izplačevati t. i. božičnic ali 13. plač. Poleg tega je vlada na podlagi interventnih ukrepov prepovedala tudi izplačevanje nagrad zaradi povečanega obsega dela in zaradi redne delovne uspešnosti. Saj, kot je pri tem poudaril predsednik vlade Borut Pahor, se v času krize razume, da morajo v javnem sektorju delati več in pričakovati manj.
Na RTV Slovenija si konec leta sicer niso izplačali »božičnice«, kot so nagrado označevali v interni komunikaciji, temveč »povišico zaradi uspešnosti poslovanja« iz naslova »prodaje blaga in storitev na trgu«. Skratka, novo vodstvo RTV je nagrado izplačalo predvsem zaradi reklam, na podlagi vnaprej določenih meril, »glede na doprinos posameznika k delovni uspešnosti«, kot so pojasnili z RTV Slovenija. Decembra 2010 je nagrado prejelo 1907 zaposlenih, pri čemer je najvišje izplačilo znašalo 230 evrov bruto (150 neto).
Na RTV Slovenija, kjer so se zaposlenim v času krize na podlagi »Virantove« reforme plače zvišale, kjer so stavkali, ker se plače niso še bolj zvišale, in kjer so v času krize zaradi tega tudi zvišali RTV-naročnino, so torej zaposlenim izplačali še posebne nagrade, ki so zavod stale približno 400 tisoč evrov. Na vprašanje, koliko je znašal skupen znesek izplačil, sicer z RTV niso odgovorili.
Uradno naj seveda ta denar ne bi bremenil proračuna, saj naj bi bili evri prišli s trga. A vendarle se pri tem postavlja kar nekaj vprašanj o gospodarnem ravnanju javnega zavoda. Prvič, z RTV Slovenija so odgovorili, da so nagrade zaradi uspešnosti poslovanja izplačali na podlagi predvidevanja, da bodo »poslovno leto 2010 zaključil pozitivno«, a na vprašanje, koliko denarja so na RTV Slovenija lani zaslužili s tržno dejavnostjo, odgovora nismo dobili, ker »poslovno leto 2010 še ni zaključeno, zato s podatki o prihodkih iz tržne dejavnosti za leto 2010 še ne razpolagamo«.
Poleg tega je seveda jasno, da so vsa podjetja lani oglaševalske proračune skrčila, zato ni verjetno, da so se prihodki od oglaševanja na RTV Slovenija povečali. Konec leta je več medijev zaradi krize na oglaševalskem trgu odslovilo honorarne sodelavce ali zamrznilo honorarje. Kljub temu pa so na RTV nagrade zaradi poslovne uspešnosti povečali za približno 40 odstotkov. Kot so pojasnili, je leta 2010 najvišja nagrada znašala 230 evrov bruto, leta 2009 pa 150 evrov bruto.
Seveda pa RTV Slovenija ni edini takšen primer. Po naših podatkih so zaposlene najbogateje nagradili v »državni« energetiki. Čeprav bi v slovenski energetiki morali že sedaj varčevati za velike naložbe, ki jih čakajo v prihodnosti in ki bodo padle na pleča državnega proračuna, so si v nekaterih podjetjih izplačali še višje nagrade kot v farmaciji. V Krki so na primer redno zaposlenim decembra namenili okrog 1200 evrov nagrade, v Dravskih elektrarnah, kjer je 500 zaposlenih, pa so decembra vsem nakazali po 900 evrov, januarja pa bodo zaposleni dobili še dodatnih 600 evrov bruto.
Direktor Dravskih elektrarn Viljem Pozeb na naše decembrsko vprašanje, ali v elektrarnah januarja načrtujejo še dodatno nagrado za zaposlene, ni odgovoril, ta teden pa nam je pojasnil, da v Dravskih elektrarnah »resnično načrtujemo izplačilo nagrade zaposlenim za odlično poslovanje v letu 2010, ko je bila odlična obratovalna sposobnost vseh elektrarn v verigi DEM, proizvodnja večja za 20 odstotkov od načrtovane, obvladovani stroški in presežen načrt čistega poslovnega izida za več kakor desetkrat, kar vse so ključni razlogi za to, da si vsi, ki so k temu rezultatu pripomogli, zaslužijo nagrado.« Povprečno izplačilo po zaposlenem bo malce nižje od 600 evrov bruto na zaposlenega, do nagrade pa bodo upravičeni vsi zaposleni razen direktorja, nam je odpisal Pozeb.
Socialni čut je seveda pomemben, ravno tako visoka produktivnost vode pri hidroelektrarnah, kljub temu pa slovenski statistični urad že od leta 2009 opozarja na nadpovprečno ceno elektrike za gospodarstvo. Delavci v Dravskih elektrarnah, ki jih je glede na podobno avstrijsko verigo proti severu kakšnih 30 odstotkov preveč in ki imajo glede na slovenske razmere plače, ki so v povprečju višje kot v farmaciji, so tako decembra dobili še 750 tisoč evrov dodatne nagrade.
Toda tudi v drugih državnih podjetjih se niso držali Pahorjevega napotila, da je treba v krizi delati več in pričakovati manj. Pri Pošti Slovenije so zaposlenim kot nagrado za uspešnost izplačali približno četrtino mesečne plače, v Petrolu so zaposlenim namenili 746 evrov božičnice, v Telekomu je božičnica znašala nekaj več kot 300 evrov, morda pa bodo izplačali celo 13. plačo. Zanimiv krizni primer so tudi slovenske banke. Recimo NKBM, ki so jo pod finančnim ministrom Andrejem Bajukom »subvencionirali« državljani in tako zgubili približno polovico svojega vložka. Približno 102 tisoč prebivalcev je tedaj po 29 evrov kupilo za kar 650 milijonov evrov delnic NKBM. Če vemo, da je vrednost delnice danes le še nekaj več kot 10 evrov, lahko izračunamo, da je banka iz žepov naivnih vlagateljev potegnila nekaj sto milijonov evrov.
V banki so v preteklosti zaradi krize in manj dela v času recesije napovedovali racionalizacijo, tokrat pa se odgovoru na vprašanje o višini nagrade, ki so jo namenili zaposlenim konec leta, izogibajo. Odgovorili so, da so zaposleni »prejeli dodaten del plače v obliki stimulacije na podlagi njihove individualne uspešnosti in skladno s kriteriji kolektivne pogodbe. Ker gre za individualne prejemke, njihovih višin ne moremo natančneje razkrivati, v povprečju pa zneski ne presegajo nekaj odstotkov mesečne bruto plače zaposlenega.«
So se pa Pahorjevega nasveta očitno držali v državni NLB, kjer že dve leti zapored poslujejo z izgubo. Odgovorili so, da leta 2010 niso izplačali plače na podlagi uspešnosti poslovanja banke, niti 13. plače ali božičnice. Še dobro, sicer bi jih bilo treba dodatno dokapitalizirati.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.