Plošče / Cee Lo Green: The Lady Killer
2010, Elektra
Borka
MLADINA, št. 1, 6. 1. 2011
Ekscentrik, čudak in navsezadnje izjemen pevec Cee Lo Green se po dveh platah projekta Gnarls Barkley, s katerim je lucidno plezal po vrhovih glasbenih lestvic, vrača s tretjim samostojnim albumom, ki pa presenetljivo orje globoko v formo radijskega popa. Produkcijo je podpisala manjša četa aktualnih velikih igralcev glasbene industrije, ki naj bi dostavili »zvok soula 21. stoletja«, v resnici pa so spacali obupno plehke podlage žolčastega popa. Aranžmaji so prenasičeni in banalni, zvok sterilen in povsem generičen, redke zanimive posnetke pa povsem zasenčijo osladne balade. Green po domiselni osvojitvi svetovnega občinstva sedaj to ponovno počne na konvencionalen način lutk glasbenih multinacionalk. Ogromen korak nazaj.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Borka
MLADINA, št. 1, 6. 1. 2011
Ekscentrik, čudak in navsezadnje izjemen pevec Cee Lo Green se po dveh platah projekta Gnarls Barkley, s katerim je lucidno plezal po vrhovih glasbenih lestvic, vrača s tretjim samostojnim albumom, ki pa presenetljivo orje globoko v formo radijskega popa. Produkcijo je podpisala manjša četa aktualnih velikih igralcev glasbene industrije, ki naj bi dostavili »zvok soula 21. stoletja«, v resnici pa so spacali obupno plehke podlage žolčastega popa. Aranžmaji so prenasičeni in banalni, zvok sterilen in povsem generičen, redke zanimive posnetke pa povsem zasenčijo osladne balade. Green po domiselni osvojitvi svetovnega občinstva sedaj to ponovno počne na konvencionalen način lutk glasbenih multinacionalk. Ogromen korak nazaj.
