intervju / Dr. Božo Repe: "Slovensko zgodovinopisje je pluralistično, a med zgodovinarji je premalo razprav o različnih pogledih"

Dr. Božo Repe (54), redni profesor sodobne slovenske zgodovine na Filozofski fakulteti in avtor osemnajstih knjig in učbenikov slovenske, južnoslovanske in srednjeevropske zgodovine, v javnosti vedno odločno brani izsledke raziskav in se bori proti njihovemu političnemu in ideološkemu zlorabljanju. Z dr. Repetom smo se pogovarjali o ideoloških motivih za revizijo polpretekle zgodovine doma in v Evropi, o nenehnem kulturnem boju na Slovenskem, o tem, kako in kdo lahko preseže ideološke delitve v slovenski družbi, in tudi o tem, zakaj se politiki nikoli ničesar ne naučijo iz zgodovine.

Ali drži teza, da vladi Janeza Janše v štirih letih vladanja vendarle ni uspelo prevrednotiti slovenske zgodovine, čeprav so bili v tistem času v javnosti nenehno v ospredju povojni poboji, dosežki osamosvojitvene vojne in tudi reaktualizacija mita o Karantaniji? Kaj vam pove ta neuspeh konservativne revolucije?

Ni jim uspelo zato, ker se je slovensko zgodovinopisje osamosvojilo že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Vse tabu teme, ki so bile prej enostransko obravnavane ali pa so jih enostavno zamolčali, so se že takrat izkristalizirale v raziskovalnem polju. V desetletju liberalne vladavine po osamosvojitvi so bile sicer ostre polemike o dogajanju v slovenski zgodovini, zdaj se spet obnavljajo, ampak v raziskovalnem smislu se je zgodovinopisje razvijalo. Uspelo pa jim ni tudi zato, ker je v stroki vendarle ostalo nekaj pokončnih ljudi, ki so se uprli. To sicer ni bilo ravno lahko, še najmanj na inštitutih, ki so neposredno odvisni od politike. In tretji razlog vidim v dejstvu, da Slovenija v političnem smislu vendarle funkcionira pluralno in zato ni bilo mogoče povoziti vsega in vseh, ki drugače mislijo, kajti koalicijski sistem vladanja onemogoča ravnanje, kot smo mu danes priča na Madžarskem.