Manipulator / Razprodaja cerkvenih nepremičnin

Potem ko sta insolventnost razglasila finančna holdinga Zvon Ena in Zvon Dve, je enaka usoda doletela še finančno družbo mariborske nadškofije Gospodarstvo Rast. S tem se je zrušila celotna cerkvena finančna piramida, ki jo je pod vodstvom mariborske nadškofije oziroma njenega ekonoma Mirka Krašovca cerkev začela graditi že v začetku devetdesetih let. Sprva z zbiranjem certifikatov, ki so jih v »nabirko« prispevali predvsem verniki, nato z ustanovitvijo Krekove banke in potem s prodajo banke avstrijski skupini Raiffeisen in sočasnim prevzemom holdingov. Podjetja, kot so Helios, Abanka, Terme Olimia, Cinkarna Celje, Iskra Avtoelektrika, Steklarna Rogaška in Mladinska knjiga, lahko že kmalu zaplenijo banke upnice.
Toda ali bo s tem zlom cerkvenih naložb prizadel tudi drugo premoženje? Družba Gospodarstvo Rast je imela najetih za 103 milijone evrov posojil, okrog 85 milijonov evrov pa naj bi bilo zavarovanih s poroštvenimi izjavami nadškofije Maribor, ki naj bi bila za ta posojila jamčila s svojimi nepremičninami. Tak primer je denimo orglarska delavnica v Hočah pri Mariboru, ki jo upravlja Gospodarstvo Rast. To nepremičnino je nadškofija junija 2009 zastavila v zameno za 12,5 milijona evrov hipotekarnega posojila. Ker pa nepremičnina kasneje banki Unicredit očitno ni bila več dovolj, je morala nadškofija zastaviti še župnijski urad v Studenicah z okoliškimi parcelami. Zanimivo sicer je, da je nadškofija orglarsko delavnico za 12 milijonov evrov zastavila prav v mesecu, ko je Zvon Ena državnim Dravskim elektrarnam vrnil prvo polovico od 20 milijonov evrov posojila, s katerimi so hoteli prevzeti Petrol.
A to še ni vse. V podobnem, prav nič zavidanja vrednem položaju je denimo tudi župnijski urad v Črnečah, ki ga je nadškofija še dodatno zastavila za 3,5-milijonsko hipotekarno posojilo na restavratorsko delavnico na Slomškovem trgu v Mariboru, ravno tako v upravljanju podjetja Gospodarstvo Rast. Kaj se bo zgodilo z vsemi temi nepremičninami, ki so jih konec koncev zgradili tudi verniki s svojimi prispevki, lahko samo domnevamo. Če jih mariborska nadškofija v postopku likvidacije ne bo odkupila, jih bodo morale banke očitno prodati na trgu. Takšnih primerov je verjetno še več in nadškofija bo najbrž težko našla nova sredstva za »sanacijo«, ko pa že dlje opozarja, da vsi prejemki iz premoženja in denacionalizacije še zdaleč ne zadoščajo za obnovo in vzdrževanje vseh vrnjenih objektov in kulturnih spomenikov.
Morda pa je krčenje cerkvenega premoženja, tudi z odprodajo kakšne župnije, potem res najboljša poteza?