striptiz / Uroš Hočevar, fotoreporter
... o reportažni fotografiji, ki jo je podrobno predstavil v knjigi Estetika reportažne fotografije
MLADINA, št. 4, 27. 1. 2011
© Borut Peterlin
“Aleksandar Kirkov, lik fotoreporterja v makedonskem filmu Pred dežjem, se odreče fotografijam eksekucije vojnega ujetnika v Bosni. Preganja ga misel, da je ubijal in da se je eksekucija zgodila zaradi njegove navzočnosti. On je ta, ki se je odločil, trenutek odločitve pa je vselej norost.
Na podlagi Aleksandrove dileme je nastala diploma Estetika krutosti, kjer so vojne reportažne fotografije obravnavane kot edina možnost preživetja lastne smrti ‘tukaj in zdaj’ prek nenavadne povezave gledališča krutosti (Artaud) in naturalističnega odra (Stanislavski) gledališča sveta, kjer podobe kot ‘četrti zid’ varujejo prizorišče pred vdorom publike (in obratno). V nadaljevanju študija po 11. septembru pa je to že eno sámo dih jemajoče prizorišče ali spektakel, ko smo vsi teroristi, vsi posiljevalci in vsi posiljeni, ker smo tako in tako vsi plačali vstopnino za nekaj, kar je bilo morda nekje že videno, kar je morda spet del katastrofične hollywoodske produkcije ali zgolj sedež v puščavi realnega na letu United 93.”
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
© Borut Peterlin
“Aleksandar Kirkov, lik fotoreporterja v makedonskem filmu Pred dežjem, se odreče fotografijam eksekucije vojnega ujetnika v Bosni. Preganja ga misel, da je ubijal in da se je eksekucija zgodila zaradi njegove navzočnosti. On je ta, ki se je odločil, trenutek odločitve pa je vselej norost.
Na podlagi Aleksandrove dileme je nastala diploma Estetika krutosti, kjer so vojne reportažne fotografije obravnavane kot edina možnost preživetja lastne smrti ‘tukaj in zdaj’ prek nenavadne povezave gledališča krutosti (Artaud) in naturalističnega odra (Stanislavski) gledališča sveta, kjer podobe kot ‘četrti zid’ varujejo prizorišče pred vdorom publike (in obratno). V nadaljevanju študija po 11. septembru pa je to že eno sámo dih jemajoče prizorišče ali spektakel, ko smo vsi teroristi, vsi posiljevalci in vsi posiljeni, ker smo tako in tako vsi plačali vstopnino za nekaj, kar je bilo morda nekje že videno, kar je morda spet del katastrofične hollywoodske produkcije ali zgolj sedež v puščavi realnega na letu United 93.”