TV prodaja / Tovšakova Hilda, velenjska Matilda, tra la la la la

Priznamo, prepričani smo bili, da so zabavne prireditve pri nas dosegle srednje nizki nivo, kjer nihče ne bo pretirano trpel, še manj pa užival. Vendar smo se očitno prehitro sprijaznili s komedijanti, ki dopolnjujejo voditelje, in glasbeniki, ki so nekoliko za časom. V soboto je nacionalka prenašala izbor za Slovenca leta 2010 iz Litije in nam pokazala, da še vedno obstajajo ekipe, ki znajo leta 2011 pričarati vzdušje zgodnjih osemdesetih.
Tofova ekipa Moped Showa, ki si je s seboj v Litijo pripeljala še Majo Martino Merljak, je tako uzurpirala sobotni večer. Njihovi stokrat prežvečeni vici niso bili samo trapasti, ampak tudi že kar nekaj let politično nekorektni. Se pač v soboto zvečer na nacionalki ne spodobi več govoriti o ciganih, šiptarjih in komunistih, ki kradejo. Tudi dvomimo, da je v skladu z bontonom, da se nekdanji predsedniški par naslavlja z gospod Milan in gospa Štefka. Da ne omenjamo pesmic o Kresalkah, Tovšakovi Hildi - velenjski Matildi in kar je bilo še drugih umskih presežkov Tofove ekipe. Sploh ne dvomimo, da tak humor sproža salve smeha na vseh prvomajskih veselicah, sploh če so zraven gasilci (na prireditvi so namreč dobili naziv častni Slovenec leta) in Rock Partyzani v delavskih pajacih. Če se prikaže še komaj prepoznavna Helena Blagne, toliko bolje. A na nacionalki je kombinacija gasilske veselice in podelitve nagrad za prave Slovence izgledala kot nekakšna porecesijska časovna zanka.
Tokrat je Slovenec leta postal Dejan Zavec, čeprav smo sprva za hip celo pomislili, da bo to Peter Bossman, ki so ga spet privlekli na prireditev, kot da je maskota slovenske lokalne dobrohotnosti. Kaj bi sicer v prvi vrsti počel župan neke majhne slovenske obalne občine? Menda ni bil tam zato, ker gremo poleti radi v nedeljo v Piran na kavico?
A nič hudega, v nedeljo se je k nam vrnil Mario in nam nedeljski večer polepšal z dvojno dozo Jana Plestenjaka, ah, Jan, vrnila se je Aritmija, v petek pa smo si pogledali prvo izdajo Glasborole. Nismo povsem prepričani, da bo to oddaja, ki bo spodbujala razvoj domače glasbe, če bodo v studiu sedeli trije tečni strokovnjaki in pametovali, zakaj je spot od Leeloojamais slab in zakaj je rockerski bend v studiu narobe oblečen. A če se že gredo tečnarjenje, bi lahko vsaj voditelja Josa, ki je bil v prvi oddaji še nekoliko v krču, pripravili na to, da ne bi ob vsaki kritiki zgolj namrgodeno odvrnil: “O-kej” in potem pustil, da se vsi prisotni valjajo v sekundah mučne tišine.
A vse dokler lahko v petek zvečer pred dokončnim narodnozabavnim izbruhom kiča pogledamo še slabo uro kitarskih bendov in solidnih domačih spotov, bomo potrpežljivo čakali, da oddaja postane gledljiva. Ker si tako močno želimo, da bi bila.