Plan B: The Defamation of Strickland Banks
2010, 679/Atlantic
+ + + +
Med variacijami na vprašanje o kokoši in jajcu je nedvomno ena bolj mističnih tista o vzajemni glasbeni obsedenosti Američanov in Angležev, ki se že dobrega pol stoletja izmenjuje v povratnih valovih. Ta vzporedna kulturnost in povezanost odseva tudi v karieri Plana B, nekdaj hiphoperja, po tem albumu pa ... Plan B, ki sicer sliši na ime Ben Drew in prihaja iz vzhodnega dela Londona, je na Otoku precej uveljavljeno ime, ki deluje v različnih vejah popularne umetnosti. Malo režira in igra - še posebej zadnja tri leta, zaigral je denimo ob Michaelu Cainu v filmu Harry Brown - še (naj)bolj pa se ukvarja z glasbo. Preboj v vrh angleške scene mu je uspel pred petimi leti, ko je s hiphoperskim prvencem Who Needs Words When You Got Action opozoril nase kot britanska inačica Eminema; primerjavo z Elvisom rapa pa je ponudil po zvenu in tudi z uradno biografijo. Ker se je Anglija v tem tisočletju približala ameriški družbi nasilja, tolp in drog, so bili njegovi teksti precej primerni. Namesto pretiravanja z nakitom in s kurbami so pri njem prevladovali nasilje, noži in noseče najstnice. Hvalili in sprejemali so ga številni kritiki, hip hopu navkljub pa so se kazali zametki njegove kapacitete in ambicije po petju, ki je sicer ni takoj udejanjil. Pri komadu Pieces, kjer je raperski vokal posodil drum and bass producentoma Chasu in Statusu in ki je bil velik hit elektronske scene, je raje režiral video kot pel, nato pa je lani z drugim albumom The Defamation of Strickland Banks zaplul proti povsem drugim horizontom in se bolj kot raperjem približal Cee Loju ali Amy Winehouse. Odmik v soul in RnB ter koncept, ki bi še bolj kot albumu pristajal muzikalu.Plan B je možakarja, ki igra osrednjo vlogo, poimenoval Strickland Banks in skozi 15 komadov v slabi uri napletel zgodbo, ki jo lahko nadaljuje na naslednjem albumu. Banks je pevec, nekje okoli četrtega komada pa (po nedolžnem) pristane v zaporu zaradi posilstva. V zaporu, kjer se večina albuma dejansko dogaja, Banksova zgodba poteka precej klišejsko, konec pa je odprt in dvoumen. Nadaljevanje zgodbe na naslednjem albumu je menda precej verjetno. Vendarle pa je glasbeno gledano Plan B odšel naprej: z retro zvokom, ki definira album kot celoto, ter z ducati glasbenikov namesto s sempli, ki so vozili prvenec, si je (še bolj) odstrl vrata v pop svet. Čeprav ima na trenutke tanek vokal, ki je daleč od popolnega, je vendarle iskren in avtentičen, komadi so odpeti z dušo. Za vsak primer remikse z albuma podpisujejo Pendulum, Nero in Shy FX, torej je zagotovljena kontinuiteta elektronskega koketiranja. In glede na to, kako številne banalne odvode ima sodobni hip hop, Planu B morda odločitev, da nadaljuje pot drugje, navsezadnje prinaša dolgoročno rast. Pri njegovih 27 letih se zdi, da je angleški hip hop po izidu tega albuma izgubil, Plan B pa pridobil. Samosvoje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.