“Kljub temu da so bile te šale po meri njihovih tvorcev in živahnega trivialnega duha, sem jih sprejemal kot alpsko poskočnico v rumenem. Priznam pa, da sam sploh nisem vedel zanje, razen če me ni kdo opozoril na katero od njih. Zamahnil sem z roko in šel brat latince, recimo stoika Séneka: Ptiča spoznaš po petju,” je o svojih številnih omembah v Mladinini rubriki Rolanje po sceni v Sobotni prilogi Dela razmišljal pesnik Niko Grafenauer.
© Borut Peterlin
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
“Kljub temu da so bile te šale po meri njihovih tvorcev in živahnega trivialnega duha, sem jih sprejemal kot alpsko poskočnico v rumenem. Priznam pa, da sam sploh nisem vedel zanje, razen če me ni kdo opozoril na katero od njih. Zamahnil sem z roko in šel brat latince, recimo stoika Séneka: Ptiča spoznaš po petju,” je o svojih številnih omembah v Mladinini rubriki Rolanje po sceni v Sobotni prilogi Dela razmišljal pesnik Niko Grafenauer.
© Borut Peterlin
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.