8 dni na teden / V preiskavi? V predalu.

Pred dnevi je sodišče odločilo, da gre kazenski postopek zoper Igorja Bavčarja, Boška Šrota in druge najprej v preiskavo, šele potem pred sodnika. V primeru domnevnega oškodovanja Pivovarne Laško in hčerinskih družb pri menedžerskem prevzemu pivovarne ni sprejelo neposredne obtožnice, ki jo je tožilstvo vložilo mimo preiskave. Bavčar je bil odkrito in upravičeno zadovoljen, vse druge, tudi javnost in politiko, ki zahtevata učinkovito delovanje pravosodja na področju gospodarske kriminalitete, pa bi moralo to skrbeti.
Čeprav so se ob vložitvi obtožnice že pojavljale in se zdaj ponovno pojavljajo kritike na račun tožilca, ki je izpeljal ta »nenavadni« manever, pa bi se dejansko morali spraševati o posledicah takšne odločitve sodišča. »Tožilec je ravnal najbolje, kot je lahko. Ta kazniva dejanja, ki naj bi jih storili osumljenci, se dokazujejo v bistvu izključno s podatki o finančnih transakcijah ali, kot se reče, s sledenjem denarju. Če bo tožilcu uspelo prepričati sodišče, da je bila veriga transakcij motivirana tako, kot je zastavil v obtožbi, bo dosežena obsodba, sicer pa ne. Izjave prič ne bodo k temu prispevale tako rekoč nič. S tem, ko je preskočil preiskavo, je dosegel skrajšanje postopka za več let,« je o tej potezi tožilstva takrat dejal upokojeni vrhovni državni tožilec Franc Mazi. To tezo je podkrepil z neko drugo, podobno zadevo, in sicer zloglasno prodajo delnic Mercatorja, ki so se prodajale pod mizo v sklopu prevzemanja medijev pod Janševo vlado. V tisti zadevi, ki je sicer dokaj enostavna in tudi dokazi so trdni, je tožilstvo vložilo zahtevo po preiskavi in pet let in pol kasneje se ni zgodilo še nič. Pet let in pol!
Dejstvo je, da v Sloveniji pri gospodarski kriminaliteti kazenski postopek zares teče samo, če je obtoženec v priporu (kot v primeru Prijatelj), ali vsaj, ko je vložena obtožnica. V obravnavanem primeru pa se je sodišče odločilo, da se bo slednje lahko zgodilo šele čez nekaj let. To je čas preiskave in ugovorov odvetnikov, in čas vedno dela za obtožence. Prav zaradi te značilnosti preiskave se že dlje pripravlja reforma zakona o kazenskem postopku, ki naj bi prinesla odpravo preiskave. Ta v sedanjem sistemu poleg časovnega kvizka za obtoženega prinaša le verificiranje vrednosti dokazov, ki sta jih zbrala policija in tožilstvo. In vse to se potem v bistvu ponovi še tretjič na sojenju. Seveda, uveljavitev takšne reforme bi pomenila nekoliko več dela za sodišče, nekoliko več pravega sojenja, nekoliko več izvajanja dokazov. Podobno bi se zgodilo, če bi sodišče sprejelo neposredno obtožnico zoper Bavčarja, Šrota in druge. Poleg tega bi to pomenilo, da bi šla zadeva v delo, torej v sojenje, takoj. Zdaj pa je lepo, kot vse druge odprte zadeve s področja gospodarske kriminalitete, v posebni omari, na kateri piše »preiskava«.
In navsezadnje so trije sodniki, člani senata, ki so odločali, čeprav so se nedvomno posvetovali z drugimi kolegi, tožilstvu z odmevnim primerom sporočili, da niti pri gospodarski kriminaliteti ne bodo trpeli sprememb ustaljene dolgoletne prakse. Kakšna je ta praksa, pa vsi dobro vemo.