1. zapoved / Temperamentno in provokativno

Ciklus brazilskega filma, od 4. do 13. marca

Damjana Kolar
MLADINA, št. 9, 3. 3. 2011

Elitni vod

Elitni vod
© Arhiv Mladine

V okviru vsakoletnega predstavljanja oddaljenih kultur v ljubljanskem Cankarjevem domu je letos na vrsti brazilska kultura. Celoten sklop prireditev so naslovili Obraz Brazilije in v ta sklop sodi tudi ciklus brazilskega filma, ki se obeta med 4. in 13. marcem. Predstavljen bo izbor osmih filmov pomembnih avtorjev te svojstvene, magičnorealistične, politično angažirane in mednarodno odmevne kinematografije. Na ogled bodo trije filmi režiserja Glauberja Roche, Bandit z rdečo svetilko Rogeria Sganzerle, Macunaima Joaquima Pedra De Andradeja ter tri velike mednarodne festivalske uspešnice (Glavna postaja, Elitni vod in Božje mesto).
Vodja filmskega programa v Cankarjevem domu Simon Popek je o brazilski kinematografiji zapisal: “Kot pri vseh pomembnih nacionalnih kinematografijah tudi pri brazilskem filmu ne moremo mimo najpomembnejšega obdobja, ki je - tako kot skoraj povsod po svetu - veliko dolgovalo italijanskemu neorealizmu po drugi svetovni vojni in francoskemu novemu valu z začetka šestdesetih let. Brazilijo je v šestdesetih in sedemdesetih letih pretresla vojaška diktatura, ki pa jim je - malce presenetljivo - leta 1966 prinesla tudi Nacionalni filmski inštitut, ta je subvencioniral produkcijo in močno dvignil letno povprečje posnetih filmov. Ko je leta 1964 liberalni režim predsednika Goularta padel pod vojaškim udarom generala Branca, je bil znameniti cinema novo že v polnem zamahu. Mladi režiserji, ki so sledili realistični estetiki predhodnika Nelsona Pereire dos Santosa, so iskali nove izrazne možnosti v slikanju sveta revščine, nerazvitosti in izkoriščanja, predvsem pa so se borili za dekolonizacijo brazilskega filma, ki je bil vse od tridesetih let ‘okužen’ s Hollywoodom.”

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Damjana Kolar
MLADINA, št. 9, 3. 3. 2011

Elitni vod

Elitni vod
© Arhiv Mladine

V okviru vsakoletnega predstavljanja oddaljenih kultur v ljubljanskem Cankarjevem domu je letos na vrsti brazilska kultura. Celoten sklop prireditev so naslovili Obraz Brazilije in v ta sklop sodi tudi ciklus brazilskega filma, ki se obeta med 4. in 13. marcem. Predstavljen bo izbor osmih filmov pomembnih avtorjev te svojstvene, magičnorealistične, politično angažirane in mednarodno odmevne kinematografije. Na ogled bodo trije filmi režiserja Glauberja Roche, Bandit z rdečo svetilko Rogeria Sganzerle, Macunaima Joaquima Pedra De Andradeja ter tri velike mednarodne festivalske uspešnice (Glavna postaja, Elitni vod in Božje mesto).
Vodja filmskega programa v Cankarjevem domu Simon Popek je o brazilski kinematografiji zapisal: “Kot pri vseh pomembnih nacionalnih kinematografijah tudi pri brazilskem filmu ne moremo mimo najpomembnejšega obdobja, ki je - tako kot skoraj povsod po svetu - veliko dolgovalo italijanskemu neorealizmu po drugi svetovni vojni in francoskemu novemu valu z začetka šestdesetih let. Brazilijo je v šestdesetih in sedemdesetih letih pretresla vojaška diktatura, ki pa jim je - malce presenetljivo - leta 1966 prinesla tudi Nacionalni filmski inštitut, ta je subvencioniral produkcijo in močno dvignil letno povprečje posnetih filmov. Ko je leta 1964 liberalni režim predsednika Goularta padel pod vojaškim udarom generala Branca, je bil znameniti cinema novo že v polnem zamahu. Mladi režiserji, ki so sledili realistični estetiki predhodnika Nelsona Pereire dos Santosa, so iskali nove izrazne možnosti v slikanju sveta revščine, nerazvitosti in izkoriščanja, predvsem pa so se borili za dekolonizacijo brazilskega filma, ki je bil vse od tridesetih let ‘okužen’ s Hollywoodom.”

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Javna pamet

Jože Vogrinc: Priznajmo Palestince in Palestinke!

Mera dejanskega priznavanja suverenosti Palestine je odnos do njenih državljanov in državljank

Teden

Nedopustne grožnje

Pravnomočna obsodilna sodba zaradi grožnje novinarju Eriku Valenčiču 

Intervju

»Po novem bodo imeli tisti z zdaj najnižjimi pokojninami deset odstotkov višje pokojnine«

Marijan Papež, direktor Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje