Kriza / Tuševi politični botri
S policijsko preiskavo proti Tušu se je končal mit o “organski” rasti slovenske elite

Aleksander Svetelšek, takratni direktor skupine Tuš, in Andrej Vizjak, takratni minister za gospodarstvo
© Sherpa
Da je Tuš rastel »organsko«, je denimo menil tudi bivši gospodarski minister Andrej Vizjak. »Za Tuš lahko povem, da je rastel organsko kot trgovsko in prehrambeno podjetje, vse bolj pa se uveljavlja tudi na področju energetike prek bencinskih servisov ter na področju elektronskih komunikacij. Tu vidim pravzaprav tudi razlog, zakaj dajejo ponudbe za nakupe deležev v tej branži,« je na primer Vizjak sredi leta 2007 povedal v intervjuju za Delo. Že tedaj so se namreč v javnosti pojavili očitki, da goji vlada Janeza Janše do Mirka Tuša »poseben odnos«, izjavo pa je Vizjak dal zgolj dan za tem, ko je v okviru vladnega obiska na Celjskem to podjetje, kot edino v regiji, tudi obiskal. So zaradi tega posebnega odnosa Tušu pred tem tudi podarili prvi paket brezplačnih frekvenc za mobilno telefonijo? »Na gospodarskem ministrstvu si prizadevamo za več konkurence na telekomunikacijskem področju,« so tedaj odgovarjali z Vizjakovega ministrstva.
A ko so nedavno policisti v 21 hišnih preiskavah preverjali omenjeno državno razprodajo frekvenc, se je tudi zgodba o organski rasti Mirka Tuša razblinila. Nekdanji šef agencije za pošto in elektronske komunikacije (Apek) Tomaž Simonič naj bi od Tuša v zameno za brezplačen prenos frekvenc prejel dve stanovanji v središču Pirana. V času, ko se je to zgodilo, sta bili stanovanji v lasti podjetja GM Investi, katerega polovični lastnik je bil prav Mirko Tuš. Le malo pred tem, ko je Tušmobil dobil frekvence UMTS, pa je Mirko Tuš umaknil tožbo zoper Andrijano Starina Kosem, tedanjo državno sekretarko na ministrstvu za gospodarstvo. V zasebni tožbi ji je sprva očital zlorabo položaja, nato pa je čudežno izgubil spomin in se na sodišču ni več ničesar spomnil. Če računamo po cenah, po katerih so tedaj frekvence prodajali tretjim ponudnikom mobilne telefonije, lahko sklenemo, da je Apek Tušu podaril GSM in UMTS frekvence v vrednosti okrog 20 milijonov evrov.
Simoniča je vlada Boruta Pahorja ravno zaradi sporne podelitve frekvenc novembra 2009 tudi razrešila, saj je sodišče ugotovilo, da je Apek ravnal v nasprotju s svojim statutom. Čeprav je vse razpise vedno objavljal na svoji spletni strani, je to pozabil le pri razpisu za Tuševe frekvence UMTS. Kljub temu Simonič še naprej ostaja v tem posebnem odnosu z Vizjakovo stranko: še danes je na 186. mestu lestvice SDS politično odstavljenih kadrov. Simonič bi verjetno tudi ostal še eden izmed politično odstavljenih, če se bivši vodja protikorupcijske komisije Drago Kos ne bi pritožil nad delom ljubljanskega okrožnega tožilstva, ki sprva te zgodbe ni hotelo preiskati. Potem ko je Drago Kos pred dvema letoma vložil ovadbo, jo je tožilstvo zavrnilo. Šele ko se je pritožil in ko je v postopku nadzora sedaj že upokojeni tožilec Franc Mazi našel strokovne napake v delu tožilke Julijane Uhan, se je primer ponovno odprl. Tožilki je bilo potem priporočeno, »da zbere dodatne podatke in šele nato sprejme odločitev o zadevi. Tako se je predkazenski postopek nadaljeval, vendar še ni zaključen in odločitev še ni sprejeta«, so nam tokrat sporočili z vrhovnega državnega tožilstva.
Simoniču policisti poleg frekvenc očitajo še mnoga druga kazniva dejanja. Tudi sumljivo sklepanje pogodb z zunanjimi svetovalci, katerih vrednost je denimo leta 2008 znašala več kot 431 tisoč evrov. Čeprav so imeli na Apeku zaposleno predstavnico za stike z javnostjo, so denimo mesečno plačevali 10 tisočakov podjetju Dialogco, d. o. o. Leta 2005 je bil solastnik omenjenega podjetja novinar Vladimir Vodušek, zdaj pa je to Vera Kozmik Vodušek, njegova svakinja. To podjetje opravlja storitve stikov z javnostjo za družbo Tuš.