10. 3. 2011 | Mladina 10 | Kultura | Film
Brata
Jim Sheridan Natalie Portman, Tobey Maguire, Jake Gyllenhaal
Kot veste, Američani v Afganistanu civilnih žrtev ne štejejo, še več, mrtvi Afganistanci so jim že ves čas le v napoto, zato je nekaj poetične ironije v tem, da so v filmu Brata, rimejku danskega filma, Američanom v napoto mrtvi ameriški vojaki. »Zakaj ne ostaneš mrtev,« sikne Grace (Natalie Portman) Samu (Tobey Maguire), svojemu možu, ki naj bi padel v Afganistanu. Ne, ni padel, ampak je po sestrelitvi helikopterja čudežno preživel in pristal pri talibanih, ki so ga mučili in silili v neizrekljive reči, tako da ima dovolj razlogov za posttravmatični stres, ki ga zdaj stresa na svoje najbližje, predvsem na svojo ženo in svojega vetrnjaškega brata (Jake Gyllenhaal), nekdanjega jetniškega tiča, ki ju je žalovanje za njim tako zbližalo, da bi bilo zanj res bolje, če bi ostal mrtev. Vidite, hoče reči film, vojna ne spremeni le tistih, ki so jo videli, ampak tudi one, ki je sploh niso videli. Je to posebnost te vojne? Ne, le ameriški vojaki se iz afganistanske vojne še vedno vračajo tako, kot da se vračajo iz kina, v katerem so gledali film o vietnamski vojni. A po drugi strani, Samu, ki izgleda tako fiktivno kot argumenti za napad na Irak, se zgodi le to, kar se je dogajalo slovenskim fantom, ki so odhajali v JLA - medtem ko so služili domovini, so jim punce fukali drugi fantje. Krivi so talibani.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.