Kako obvarovati slovenski Kras / Kako upravičen je strah pred navalom Italijanov?

Čeprav se v javnosti neprestano ponavlja, da italijanski državljani množično kupujejo nepremičnine na Krasu, je ta trditev izrečena precej na pamet. Točnih podatkov o prodaji nepremičnin tujcem nima nihče. To je samo po sebi precej skrb zbujajoče, saj bi od države pričakovali, da bo vedela, kolikšen del njenega stavbnega fonda je sploh še v lasti njenih državljanov. Davčna uprava zbira le podatke o prodaji starih, rabljenih nepremičnin, torej tistih, pri prodaji katerih je bil odmerjen davek na promet nepremičnin, ne pa tudi podatkov o prodaji novozgrajenih objektov, pri katerih se obračuna davek na dodano vrednost, saj bi bilo za to potrebno ločeno vodenje obračuna DDV po posameznih artiklih oziroma storitvah, za katere se po zakonu mora obračunati DDV. Tako je znan le podatek, da so tujci od vstopa Slovenije v EU do konca decembra lani kupili 3571 starih, rabljenih nepremičnin, od tega so jih največ kupili britanski državljani (1212), sledijo pa jim italijanski (1014). Ključno je seveda vprašanje, kaj to pomeni v deležu vseh prodanih rabljenih nepremičnin. Po podatkih davčne uprave je 3571 nepremičnin komaj dober odstotek vseh v tem obdobju prodanih starih nepremičnin domačim in tujim fizičnim in pravnim osebam. Povedano drugače: približno vsako stoto rabljeno nepremičnino je kupil tujec. Govorimo seveda o povprečju. Na območju davčnih uradov Koper, Nova Gorica, Murska Sobota in Ptuj je odstotek tujih kupcev večji, na območju vseh drugih davčnih uradov pa manjši. Tako na primer na območju davčnega urada Koper, h kateremu sodi tudi upravna enota Sežana, odstotek tujih kupcev znaša 3,68, na območju davčnega urada Nova Gorica pa 2,79. Seveda so ti podatki samo delni, saj ni znano, kako množično so tujci kupovali novozgrajene objekte. Pri tako pomanjkljivih evidencah je seveda zelo lahko širiti strahove. Člani Civilne iniciative za Kras so na primer navedli, da je v naselju Lokev kar 80 od 280 stanovanjskih hiš že v lasti državljanov Italije. To je sežansko občinsko upravo spodbudilo k analizi, ki je razkrila bistveno nižjo številko. »S Prostorskim informacijskim sistemom občin (PISO), ki je javno dostopen, smo preverili vse hišne številke v naselju Lokev in ugotovili, da je vseh hišnih številk 309, državljani Italije pa imajo v lastništvu ali solastništvu 26 stanovanjskih hiš, od tega jih je 14 slovenskih zamejcev, kar smo sklepali po imenih in priimkih, ali pa živijo v zakonski oziroma zunajzakonski skupnosti s slovenskimi državljani,« navaja direktor sežanske občinske uprave Milan Potparič. Na podlagi tega bi lahko sklepali, da imajo italijanski državljani, ki so tudi po rodu Italijani in niso poročeni ali ne živijo v zunajzakonski skupnosti s slovenskim državljanom, v lasti skoraj štiri odstotke hiš v naselju Lokev. A tudi to ni povsem točno. »Ugotavljamo, da so državljani Italije v nekaterih primerih nepremičnine v lastništvo oziroma solastništvo pridobili tudi na podlagi dedovanja,« pravi Potparič. Opozarja pa še: »Število prodanih zemljišč državljanom Italije ne odraža števila dejanskih posestnikov stavb, saj posamezen kupec kupi več parcelnih številk. Ugotovimo lahko, da sta pri vsaki hiši v povprečju po dve parceli, ki sestavljata dvorišče. Zato je zmotno prepričanje, da če je nekdo v vasi kupil tri parcelne številke, to pomeni, da so trije novi lastniki hiš.« To, da naša država nima ustreznega pregleda nad poseljevanjem tujih državljanov, je zlasti na obmejnih območjih skrb zbujajoče. A bilo bi narobe, če bi ta skrb prerasla v vsesplošno nestrpnost in sovraštvo do tujcev. Nekdanji senator v italijanskem parlamentu Stojan Spetič je za Primorske novice dejal, da je strah pred poitalijančevanjem Krasa razumljiv, a samo deloma, kajti »med tistimi, ki so se preselili na Kras, je veliko zamejskih Slovencev. Že odločitev, da se preselijo v slovensko okolje, kaže na to, da do Slovencev niso nestrpni. Nimajo sovražnih namenov, iščejo udobje in naravno okolje, nič drugega. Vse je odvisno od Slovencev na Krasu, kako bodo reagirali na to prisotnost. Strah, da bodo italijanski priseljenci postali etnična manjšina, pa je čisto prazen.«