Manipulator / Spet o kantah

Minister za okolje in prostor Roko Žarnić rad poudarja, da za nekatera področja v svojem resorju ni specialist. Je pač gradbeni inženir, strokovnjak za potresno varnost in varstvo kulturne dediščine. A zdaj je minister že več kot leto in obdobje, ko bi morali biti zaradi tega do njega prizanesljivi, se je nepreklicno izteklo. Zato toliko bolj zbode trditev, ki si jo je ta teden privoščil v državnem zboru.
Ko ga je poslanec SDS Zvonko Lah vprašal, kdaj bo v Sloveniji končno zgledno urejeno ločeno zbiranje odpadkov, se je za uvod odločil, da bo pokazal, da v Sloveniji glede tega vendarle ni tako hudo. »Če greste v Bruselj, boste videli pred hišami plastične vrečke, kar tako. Če greste pogledat v Pariz, o zbiranju, ločeno, še ni govora, še daleč so od tega.« Pustimo ob strani opravičevanje nezadovoljivega položaja v Sloveniji z enakim položajem drugod. Predvsem se nam je zdelo čudno, da omenjeni zahodni milijonski mesti ne bi imeli urejenega ločenega zbiranja odpadkov. In smo se odločili preveriti.
Izkazalo se je, da je imel minister Žarnić vsaj v nečem prav. V Bruslju boste pred hišami res videli plastične vrečke. A te bodo različnih barv. Rumene za papir in karton, modre za plastično in kovinsko embalažo ter bele za druge odpadke. Za odvoz odpadkov občani plačajo že z nakupom vrečk. Podoben sistem imajo npr. tudi v Zürichu v Švici.
Kar pa se tiče »umazanega« Pariza, naj povemo, da je mesto soustanovitelj agencije za ravnanje s komunalnimi odpadki Syctom, ene največjih v Evropi, ki skrbi za odpadke 84 občin, razporejenih po petih departmajih. Morda bi sicer pariški sistem res koga zavedel, češ da za ločevanje odpadkov tam še niso slišali. Poleg zbiralnikov za steklo imajo namreč samo zelene zabojnike, ene z rumenimi, druge z zelenimi pokrovi. V prve gredo vsi odpadki, ki jih je mogoče reciklirati, v druge pa vsi preostali. Nadaljnje ločevanje opravijo za to usposobljeni ljudje v sortirnicah.
Poglejmo še nekaj statističnih podatkov o ravnanju s komunalnimi odpadki leta 2009, ki jih je nedavno objavil Eurostat. V Belgiji je na odlagališčih končalo le 5 odstotkov komunalnih odpadkov, v Franciji 32, v Sloveniji pa kar 62 odstotkov. Kompostiranih je bilo v Belgiji 24, v Franciji 16, v Sloveniji pa 2 odstotka odpadkov. Edina kategorija, kjer se lahko dostojno primerjamo, je delež recikliranih odpadkov, ki je v Belgiji znašal 36, v Franciji 16, v Sloveniji pa 34 odstotkov.
Glede na to, da se mora Roko Žarnić za ministrski stolček zahvaliti prav »kantam za smeti«, ki so odnesle njegovega predhodnika, bi se lahko vsaj o tem področju nekoliko bolje podučil.