kritiki / Jan Fabre

Maja Megla, novinarka Dela: “Jana Fabra poznamo po dveh inkarnacijah, gledališki in razstavni, po performansih, režijah in koreografijah ter instalacijah, risbah in objektih. Obe se pretakata ena v drugo: instalacije vsebujejo teatralnost, teater pa sestavljajo žive slike. Tudi tri instalacije, ki so na ogled v Ljubljani (dve v Vžigalici in ena v Tobačni), imajo značilno teatralnost, v kateri Fabre čustveni odziv gledalca režira z uporabo nagačenih crknjenih psov v postavitvi. Fabre mi je najljubši v risbah z modrim kemičnim svinčnikom, posebno, ko jih uporabi kot del instalacij.”

Roman Uranjek, član IRWIN: “Z Janom se po razstavah srečujeva že več kot dvajset let. Živimo v času, ko se umetniki izražajo skozi različne medije, saj danes ni več stroge delitve na slikarja, kiparja, fotografa ... So tudi umetniki, ki svoje fantazme materializirajo v dveh ali več umetniških zvrsteh, a zelo malo jih je, ki to ustvarjajo enakovredno. Gospod Fabre je eden izmed redkih poklicanih.”