Romi / Dobruška vas
Številni romski otroci, ki obiskujejo škocjansko osnovno šolo, živijo brez vode, elektrike in v strahu

Razbito okno, skozi katerega je priletela bomba, ki je ubila mati in hči, 3. junij 2005
© Borut Peterlin
V občini Škocjan sta dve romski naselji. Milan Novak in Lili Grm s svojima sinovoma živita v naselju Dobruška vas. Velika večina od 200 tam živečih Romov živi brez vode in elektrike. Naselje je širši javnosti znano predvsem zaradi bombnega napada leta 2005.
 Romi iz Dobruške vasi zase pravijo, da v tistih krajih živijo že 70 let. Tudi naselje je videti, kot da se piše leto 1940 ali pa še kako desetletje manj, obstalo je v času. Blatne poti, zajemanje vode za pranje perila, kuhanje in celo pitje iz bližnjega jarka, elektrika zgolj za nekatere. Mile, ki živi v prvi hiši v naselju, pravi, da ponoči ne spi, ampak varuje naselje, ki so ga pred šestimi leti napadli pripadniki večinskega prebivalstva. V bombnem napadu sta umrli dve Rominji. Ena od njiju je bila ubita kmalu po tem, ko je postala prva romska koordinatorka na škocjanski osnovni šoli, ki jo obiskujejo vsi otroci iz naselja. Policija je izsledila tri moške, ki jih ni preganjala le zaradi dvojnega umora, ampak tudi zaradi poskusa umora ženske iz romskega naselja Brezje kak mesec pred napadom v Dobruški vasi. Po šestih letih sodnih procesov, obsodilnih in oprostilnih sodb so bili pred dnevi bombaši na višjem sodišču dokončno obsojeni na zaporne kazni. Janez Schuller na 30 let, Leon Podlogar na 20 let in Branko Žižmond na 8 let in tri mesece zapora.
 Pred slabim mesecem, 28. februarja letos, so v prostorih občine Škocjan imeli šele prvi uradni sestanek med Romi iz Dobruške vasi in občinskimi oblastmi, odkar Romi živijo tam. Je občino po vseh teh letih prevzel župan, ki sebi, svojim občanom in oblastem v Ljubljani vsaj ne bo več lagal, da v njegovi občini Romi sploh ne živijo? Občina Škocjan je bila ob arbitrarni odločitvi države pač ena izmed občin, v katerih Romi niso dobili pravice do svetnika. Naselje Dobruška vas je na sestanku predstavljal Milan Novak. Županu je pojasnil, da življenje v njegovem naselju ni človeka vredno življenje. Da iskanje pitne vode, poljska stranišča, podgane in strah pred bombnimi napadi ne bi smeli biti del vsakdanjika.
 Novaka in predstavnika drugega romskega naselja je poslušal župan Jože Kapler, sicer kandidat SDS s podporo SD, ki je vodenje občine prevzel po zadnjih lokalnih volitvah.
 Pred Kaplerjem je občino vodil Anton Zupet, sicer v času Janševe vlade tudi član vladne komisije za romska vprašanja, ki ji je predsedoval Janez Podobnik. Pod Zupetovim vodstvom je občina Škocjan leta 2005 na razpisu Evropskega socialnega sklada uspela s projektom Romski zaposlitveni center. Po besedah poznavalcev je šlo v izhodišču za edinstven projekt, ki je predvideval spodbujanje podjetij v regiji k zaposlovanju Romov ter usposabljanje in zaposlovanje teh. S tem pa naj bi dosegli končni cilj, »izboljšanje življenjskih razmer Romov«. Za projekt je občina, njegova koordinatorka, dobila dobrih 430 tisoč evrov večinoma evropskega denarja (država je iz proračuna prispevala 25 odstotkov). Projekt se je že iztekel, denar porabil, zaposlitve pa ni dobil niti en Rom.