Intervju / Dr. Miroslav Stanojević: "V Sloveniji je notranja kritika postala že destruktivna"
sociolog

© Borut Krajnc
Dr. Miroslav Stanojević, redni profesor na FDV, raziskuje sociologijo dela in poučuje industrijske odnose. Z njim smo se med drugim pogovarjali o “kondiciji” slovenskega gospodarstva v današnjem času, predvsem pa so nas zanimala njegova stališča do vzrokov za propad socialnega dialoga v času krize. Kaj je botrovalo radikalizaciji sindikatov in delodajalcev in kakšne so (lahko) posledice odločitev vlade, če jih sprejema brez soglasja socialnih partnerjev? Dr. Stanojević poudarja, da je treba socialni dialog, tudi zaradi ohranitve postulatov demokracije in stabilnosti, obnoviti, in opozarja na že “pregovorno” črnogledost pri ocenjevanju razmer doma.
Slovenska tranzicija je bila postopna, gradualistična in vseskozi se je zdelo, da smo uspešnejši od drugih postsocialističnih držav. Kriza, ki se je začela leta 2008, je te iluzije razbila in tudi spremenila merila, po katerih ocenjujemo uspešnost neke države. Kje smo?
Najprej je treba povedati, da se je slovenski tranzicijski model razlikoval od drugih. Neoliberalci vidijo ključen problem v preveliki vlogi države in v preobsežnem javnem sektorju. Ocenjujejo, da je celotna družba preveč regulirana ter da je, temu primerno, nekakšen približek modela koordiniranega tržnega gospodarstva. Terapija, ki jo predlagajo, je premik celotnega sistema proti liberalnemu modelu.
Interpretacije tranzicijskega razvoja družbe so si sicer hudo nasprotujoče. Sam menim, da vendar ni mogoče mimo dejstva, da je bil razvoj kakšnih deset ali petnajst let v osnovi zelo uspešen. Zdaj pa smo v drugačnem obdobju in zato so tudi izzivi drugačni. Naš koncept koordiniranega tržnega gospodarstva je bil v primerjavi z drugimi postkomunističnimi družbami morda res nenavaden, a tudi izhodišča družbenih sprememb v devetdesetih letih so bila drugačna kot v drugih državah. Zato je bil ta koncept v marsičem naravna izbira in v danih okoliščinah tudi optimalna pot razvoja. Slovenija je namreč v devetdesetih letih črpala in tudi izčrpala podedovane razvojne vire iz prejšnjega sistema, samoupravnega sistema.