Manjšina / Dr. Valentin Inzko: »Slogo smo zaigrali, ker si ne želimo prepirov«

Takoj za tem, ko so se 1. aprila končala zadnja pogajanja o številu dvojezičnih krajevnih napisov na avstrijskem Koroškem, so vsi udeleženci, koroški deželni glavar Gerhard Dörfler, odposlanec predsednika države, državni sekretar Josef Ostermayer, in trije predstavniki slovenskih manjšinskih organizacij, Marjan Šturm (Zveza slovenskih organizacij), Bernard Sadovnik (Skupnost koroških Slovencev) in dr. Valentin Inzko, dejali, da je bil dosežen kompromis. Nato se je izkazalo, da se dr. Inzko s kompromisom dejansko ni strinjal, sedaj pa je »njegova« organizacija kompromis o postavitvi 169 dvojezičnih krajevnih napisov zavrnila z zahtevo po 175 napisih.

Marsikdo je pričakoval, da se bo po Haiderjevi smrti odnos do slovenske manjšine spremenil, izboljšal. Kako bi opisali Koroško po Haiderju?

> Haider je na Koroškem dominiral kot malokdo. Bil je velik talent v pozitivnem in negativnem smislu. Ni bilo dneva ali časopisa, da ne bi bilo poročil o njegovih dejavnostih. Bil je omniprezenten, imel je ogromno energije in tudi zamisli. Zaradi tega so si nekateri Korošci želeli, da bi se vsaj en dan v tednu ne poročalo o njem. Potem ko se je smrtno ponesrečil, se taka osebnost ni več našla, v vsej Avstriji ne. Glede Slovencev pa lahko rečem, da je imel dobre osebne odnose s številnimi člani manjšine. Omogočal je marsikatero rešitev v korist manjšine, toda znano je tudi njegovo pismo Koroška bo postala enojezična. Po tem sem mu sam javno odvzel pravico, da me tika; bil je namreč faran naše sveške fare in je tikal vse, pravzaprav pol Koroške. Grenil nas je tudi zaradi do tujcev neprijazne retorike, kar me ne moti samo načelno, temveč tudi zaradi tega, ker je moja soproga tujka, iz Argentine.