Manipulator / Mladina in “vir” oproščena
Janša še v postopku
Borut Mekina
MLADINA, št. 19, 12. 5. 2011
Mladina, ki je objavila vsebino obtožnega predloga proti Janezu Janši in drugim v zadevi Patria, kaznivega dejanja ni storila, so sklenili na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu, pri Janezu Janši, ki je kasneje izvirni dokument objavil na svojem profilu na Facebooku, pa to še ni izključeno. Tožilci so ovadbo informacijskega pooblaščenca zoper Mladino, v kateri je ta Mladini očital zlorabo osebnih podatkov, zavrgli, ravno tako so tožilci zavrgli ovadbo zoper »neznanega storilca«, ki je informacije posredoval Mladini, ovadbo zoper Janeza Janšo pa so poslali v dopolnitev policiji.
Primera se sicer razlikujeta. Prvič zato, ker je Janša na spletu objavil celoten dokument, z vsemi osebnimi podatki in izjavami zaščitenih prič, čeprav kazenski zakonik, ki ga je dopolnila njegova koalicija, ta dejanja še posebej sankcionira. In drugič zato, ker je Janša dokument povsem očitno ponaredil. Na prvo stran je nalepil poštni naslov Mladine, nato pa trdil, da je dokument pridobil od našega tednika. To je verjetno tudi razlog, zaradi katerega Janša ostaja v postopku, v katerem mu grozi kazen do treh let zapora.
Na podlagi zakona o dostopu do javnih informacij smo na Mladini pridobili ovadbo zoper naš tednik in neznanega storilca. Iz nje izhaja, da je v primeru Patria informacijski pooblaščenec vodil več postopkov, in sicer postopek ugotavljanja, kako je obtožni predlog prišel do Mladine, postopek proti Mladini zaradi objave povzetka in nekaterih elektronskih sporočil in postopek zoper Janeza Janšo zaradi objave dokumenta na spletu. Pri postopku ugotavljanja, kako je spis prišel do Mladine, je inšpektor za varstvo osebnih podatkov Jože Bogataj na primer ugotovili, da je skupaj obstajalo 13 izvodov obtožnega predloga, ki so se vsi razlikovali po položaju žiga, avtorica dokumenta, višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar, pa je inšpektorjem pojasnila, da je 16. avgusta 2010 obtožni predlog s svojega USB-ključka kopirala na ključek kriminalista, ki je nato dokument nesel v prevajalsko službo MNZ zaradi prevoda v angleščino.
Zaradi tega je inšpektor sklenil, da je neznana oseba imela dostop do obtožnega predloga bodisi na vrhovnem državnem tožilstvu, ali na okrajnem sodišču v Ljubljani, ali na policiji, na tožilstvu pa so se v tej točki očitno ustavili pri iskanju globokega grla.
Borut Mekina
MLADINA, št. 19, 12. 5. 2011
Mladina, ki je objavila vsebino obtožnega predloga proti Janezu Janši in drugim v zadevi Patria, kaznivega dejanja ni storila, so sklenili na ljubljanskem okrožnem državnem tožilstvu, pri Janezu Janši, ki je kasneje izvirni dokument objavil na svojem profilu na Facebooku, pa to še ni izključeno. Tožilci so ovadbo informacijskega pooblaščenca zoper Mladino, v kateri je ta Mladini očital zlorabo osebnih podatkov, zavrgli, ravno tako so tožilci zavrgli ovadbo zoper »neznanega storilca«, ki je informacije posredoval Mladini, ovadbo zoper Janeza Janšo pa so poslali v dopolnitev policiji.
Primera se sicer razlikujeta. Prvič zato, ker je Janša na spletu objavil celoten dokument, z vsemi osebnimi podatki in izjavami zaščitenih prič, čeprav kazenski zakonik, ki ga je dopolnila njegova koalicija, ta dejanja še posebej sankcionira. In drugič zato, ker je Janša dokument povsem očitno ponaredil. Na prvo stran je nalepil poštni naslov Mladine, nato pa trdil, da je dokument pridobil od našega tednika. To je verjetno tudi razlog, zaradi katerega Janša ostaja v postopku, v katerem mu grozi kazen do treh let zapora.
Na podlagi zakona o dostopu do javnih informacij smo na Mladini pridobili ovadbo zoper naš tednik in neznanega storilca. Iz nje izhaja, da je v primeru Patria informacijski pooblaščenec vodil več postopkov, in sicer postopek ugotavljanja, kako je obtožni predlog prišel do Mladine, postopek proti Mladini zaradi objave povzetka in nekaterih elektronskih sporočil in postopek zoper Janeza Janšo zaradi objave dokumenta na spletu. Pri postopku ugotavljanja, kako je spis prišel do Mladine, je inšpektor za varstvo osebnih podatkov Jože Bogataj na primer ugotovili, da je skupaj obstajalo 13 izvodov obtožnega predloga, ki so se vsi razlikovali po položaju žiga, avtorica dokumenta, višja državna tožilka Branka Zobec Hrastar, pa je inšpektorjem pojasnila, da je 16. avgusta 2010 obtožni predlog s svojega USB-ključka kopirala na ključek kriminalista, ki je nato dokument nesel v prevajalsko službo MNZ zaradi prevoda v angleščino.
Zaradi tega je inšpektor sklenil, da je neznana oseba imela dostop do obtožnega predloga bodisi na vrhovnem državnem tožilstvu, ali na okrajnem sodišču v Ljubljani, ali na policiji, na tožilstvu pa so se v tej točki očitno ustavili pri iskanju globokega grla.