Mestna politika / Vpliv kovinarstva na rokenrol

Dr. Tom Fleming, svetovalec in strateg za področje kulturnih politik, o ustvarjalnih industrijah in mestih

Tjaša Zajc, Urša Marn
MLADINA, št. 19, 12. 5. 2011

/media/www/slike.old/mladina/intervjutom_fleming_b520110413_4278.jpg

© Borut Peterlin

Kaj je ustvarjalna ekonomija in kaj so ustvarjalne industrije?

Lahko konkretneje naštejete nekaj ustvarjalnih industrij oziroma strategij zanje?

Je naključje, da je ravno Bristol takšna zgodba o uspehu?

Je torej lahko vsako mesto ustvarjalno?

V Sloveniji se pogosto dogaja, da nadarjeni odhajajo v tujino. Kako jih zadržati in hkrati narediti okolje privlačno za nadarjene tujce?

Kakšen vpliv imajo na razvoj ustvarjalnih mest mestni veljaki? Župani imajo ključno besedo pri odločanju o financiranju.

Verjetno bi pomagali različne finančne olajšave in nižji davki.

Katera mesta v Evropi so še uspešna v tem pogledu?

V preteklosti so bile ustvarjalne industrije gonilo razvoja. Lahko gospodarstvu pomagajo iz recesije?

Samodejno nas iz recesije torej ne morejo potegniti?

Obiskali ste že veliko mest - katero se vam zdi najustvarjalnejše?

Estonskemu Talinu ste pomagali do nominacije za kulturno prestolnico. A včasih se zdi, da so takšni projekti podobni olimpijskim igram - mesta zgradijo veliko novih poslopij, ta pa ostanejo prazna.

Je lahko ustvarjalna industrija dojeta kot uspešna, če pa umetniki v njej pogosto ustvarjajo za nizke plače in so izkoriščani?

Kakšen je naslednji korak za ustvarjalne industrije? Same po sebi niso nič novega, kaj želijo doseči?

Ne gre zgolj za posel.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Tjaša Zajc, Urša Marn
MLADINA, št. 19, 12. 5. 2011

/media/www/slike.old/mladina/intervjutom_fleming_b520110413_4278.jpg

© Borut Peterlin

Kaj je ustvarjalna ekonomija in kaj so ustvarjalne industrije?

Lahko konkretneje naštejete nekaj ustvarjalnih industrij oziroma strategij zanje?

Je naključje, da je ravno Bristol takšna zgodba o uspehu?

Je torej lahko vsako mesto ustvarjalno?

V Sloveniji se pogosto dogaja, da nadarjeni odhajajo v tujino. Kako jih zadržati in hkrati narediti okolje privlačno za nadarjene tujce?

Kakšen vpliv imajo na razvoj ustvarjalnih mest mestni veljaki? Župani imajo ključno besedo pri odločanju o financiranju.

Verjetno bi pomagali različne finančne olajšave in nižji davki.

Katera mesta v Evropi so še uspešna v tem pogledu?

V preteklosti so bile ustvarjalne industrije gonilo razvoja. Lahko gospodarstvu pomagajo iz recesije?

Samodejno nas iz recesije torej ne morejo potegniti?

Obiskali ste že veliko mest - katero se vam zdi najustvarjalnejše?

Estonskemu Talinu ste pomagali do nominacije za kulturno prestolnico. A včasih se zdi, da so takšni projekti podobni olimpijskim igram - mesta zgradijo veliko novih poslopij, ta pa ostanejo prazna.

Je lahko ustvarjalna industrija dojeta kot uspešna, če pa umetniki v njej pogosto ustvarjajo za nizke plače in so izkoriščani?

Kakšen je naslednji korak za ustvarjalne industrije? Same po sebi niso nič novega, kaj želijo doseči?

Ne gre zgolj za posel.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

V središču

Cerkvena protičlovečnost

Se bomo čez nekaj let znašli v vzdušju predvojne Slovenije, v kateri je Cerkev dirigirala vse politično in družbeno življenje?

Intervju

»Romski otroci smo imeli svoje razrede, pouk je potekal v barakah poleg šole«

Nataša Brajdič, romska aktivistka

Naslovna tema

Pustite nas pri miru

Cerkev si lasti pravico, da odloča o življenju od spočetja do smrti. Ostalim pa tega ne dovoli.