8 dni na teden / Opozicijski družinski zakonik

Bo iznakaženo različico družinskega zakonika sprejela kar opozicija?

Peter Petrovčič
MLADINA, št. 20, 19. 5. 2011

Mladi nasprotniki drugačnosti

Mladi nasprotniki drugačnosti
© Borut Krajnc

Družinski zakonik je prestal drugo branje. Uspeh za krhko koalicijo? Deloma ali pa sploh ne. Desusovi poslanci, ki so sicer podprli kompromisni predlog in zavrnili skoraj vse amandmaje SDS razen enega, so dali svoje glasove za določbo, po kateri bi pari, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, morali to obvezno registrirati. Ker gre za negiranje bistva zunajzakonske skupnosti, so v LDS takoj napovedali, da bodo to določbo zakonika, takoj po tem, ko bo sprejet, poslali v presojo ustavnemu sodišču. Da gre za nedopustno in neizvedljivo določbo, opozarjajo tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Obvezna registracija pred 35 leti uvedene zunajzakonske skupnosti, v kateri danes živi več kot polovica otrok, bi zunajzakonske pare prisilila v nekaj, česar si očitno ne želijo. Gre za obliko partnerstva, ki jo sodobno družinsko pravo brez izjeme pozna v vseh demokracijah zahodnega tipa in tudi drugje. Določba je dodatno sporna, ker v svoji nedodelanosti določa, da se parom, ki se jim v zunajzakonski skupnosti rodi otrok, ni treba registrirati, ker se registracija zgodi avtomatično. Torej brez želje zunajzakonskega para. Poleg tega odpira vprašanje, kako je s posamezniki, ki imajo otroke z različnimi osebami. So v zunajzakonski skupnosti z vsemi, torej z več osebami hkrati?
V LDS so poleg ustavne presoje zakonika, ki so ga sami predlagali, že napovedali, da bodo na končnem glasovanju glasovali proti sprejemu zakonika. A teh pet glasov, ki jih umikajo, utegne zdaj prispevati nekoalicijski Desus.
Pri tem se kar same ponujajo podobnosti s sprejemanjem resolucije o ugovoru vesti v parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Tam se je prav tako glasovalo o človekovih pravicah, in sicer o razmerju med ugovorom vesti v zdravstvu in pravico do splava. Predlog resolucije je predvideval omejitve pravice do ugovora vesti, ker se pogosto izrablja za odklanjanje pomoči pri splavu med zdravniki in preostalim zdravstvenim osebjem v številnih državah Sveta Evrope. A razmerje moči v skupščini na dan glasovanja je bilo takšno, da so nasprotniki pravice do splava resolucijo s številnimi amandmaji spremenili v njeno nasprotje in pravico do ugovora vesti le še razširili in okrepili. Pisci izvirnega teksta resolucije so potem glasovali proti lastni, dodobra iznakaženi resoluciji. A je bila z minimalno večino vseeno potrjena. In Svet Evrope, sicer prek Evropskega sodišča za človekove pravice nekakšen vrhovni varuh človekovih pravic v širši Evropi, je omejil eno izmed že tako nepriljubljenih človekovih pravic.
Se bo slovenski koaliciji, ki se je na začetku odločila v popolnosti izenačiti pravice istospolnih parov s pravicami heteroseksualnih, zgodilo enako? Bo proti njihovi volji sprejet sicer njihov zakonik, ki bo ob nekaterih pozitivnih rešitvah za istospolne uzakonil tudi omejitve zunajzakonske skupnosti, ene najpomembnejših pridobitev sodobnega družinskega prava?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Peter Petrovčič
MLADINA, št. 20, 19. 5. 2011

Mladi nasprotniki drugačnosti

Mladi nasprotniki drugačnosti
© Borut Krajnc

Družinski zakonik je prestal drugo branje. Uspeh za krhko koalicijo? Deloma ali pa sploh ne. Desusovi poslanci, ki so sicer podprli kompromisni predlog in zavrnili skoraj vse amandmaje SDS razen enega, so dali svoje glasove za določbo, po kateri bi pari, ki živijo v zunajzakonski skupnosti, morali to obvezno registrirati. Ker gre za negiranje bistva zunajzakonske skupnosti, so v LDS takoj napovedali, da bodo to določbo zakonika, takoj po tem, ko bo sprejet, poslali v presojo ustavnemu sodišču. Da gre za nedopustno in neizvedljivo določbo, opozarjajo tudi na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve.
Obvezna registracija pred 35 leti uvedene zunajzakonske skupnosti, v kateri danes živi več kot polovica otrok, bi zunajzakonske pare prisilila v nekaj, česar si očitno ne želijo. Gre za obliko partnerstva, ki jo sodobno družinsko pravo brez izjeme pozna v vseh demokracijah zahodnega tipa in tudi drugje. Določba je dodatno sporna, ker v svoji nedodelanosti določa, da se parom, ki se jim v zunajzakonski skupnosti rodi otrok, ni treba registrirati, ker se registracija zgodi avtomatično. Torej brez želje zunajzakonskega para. Poleg tega odpira vprašanje, kako je s posamezniki, ki imajo otroke z različnimi osebami. So v zunajzakonski skupnosti z vsemi, torej z več osebami hkrati?
V LDS so poleg ustavne presoje zakonika, ki so ga sami predlagali, že napovedali, da bodo na končnem glasovanju glasovali proti sprejemu zakonika. A teh pet glasov, ki jih umikajo, utegne zdaj prispevati nekoalicijski Desus.
Pri tem se kar same ponujajo podobnosti s sprejemanjem resolucije o ugovoru vesti v parlamentarni skupščini Sveta Evrope. Tam se je prav tako glasovalo o človekovih pravicah, in sicer o razmerju med ugovorom vesti v zdravstvu in pravico do splava. Predlog resolucije je predvideval omejitve pravice do ugovora vesti, ker se pogosto izrablja za odklanjanje pomoči pri splavu med zdravniki in preostalim zdravstvenim osebjem v številnih državah Sveta Evrope. A razmerje moči v skupščini na dan glasovanja je bilo takšno, da so nasprotniki pravice do splava resolucijo s številnimi amandmaji spremenili v njeno nasprotje in pravico do ugovora vesti le še razširili in okrepili. Pisci izvirnega teksta resolucije so potem glasovali proti lastni, dodobra iznakaženi resoluciji. A je bila z minimalno večino vseeno potrjena. In Svet Evrope, sicer prek Evropskega sodišča za človekove pravice nekakšen vrhovni varuh človekovih pravic v širši Evropi, je omejil eno izmed že tako nepriljubljenih človekovih pravic.
Se bo slovenski koaliciji, ki se je na začetku odločila v popolnosti izenačiti pravice istospolnih parov s pravicami heteroseksualnih, zgodilo enako? Bo proti njihovi volji sprejet sicer njihov zakonik, ki bo ob nekaterih pozitivnih rešitvah za istospolne uzakonil tudi omejitve zunajzakonske skupnosti, ene najpomembnejših pridobitev sodobnega družinskega prava?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

»Izraela ni napadla tuja država«

IZJAVA DNEVA

Kultura

Konec MTV-ja

Prva 24-urna glasbena TV postaja na svetu po 40 letih ukinja pet programov v Veliki Britaniji. Sledile bodo Francija, Avstralija in na Poljska. 

»To izgleda kot druga svetovna vojna!«

Zakaj se je Trump nad antifašiste spravil z vojsko