Intervju / Dr. Ivan Čolović: »Na prejšnjih volitvah je zmagala evropska Srbija, poraz pa je doživela Srbija z geslom 'Kosovo je srce Srbije'.«

Marjan Horvat
MLADINA, št. 21, 26. 5. 2011

/media/www/slike.old/mladina/intervju_ivan_colovic_bkimg_0402a.jpg

© Borut KRAJNC

Dr. Ivan Čolović (1938), rojen Beograjčan, je leta 1971 ustanovil kultno Založbo 20. stoletje (Biblioteka XX. vek). Njegov »mali krog svobode«, kot sam imenuje svojo založbo, je bil v prejšnjih desetletjih tisti kanal, ki je Srbijo, Bosno in Hercegovino, Črno goro in Makedonijo oskrboval z najbolj »svežo« in včasih tudi »nezaželeno« literaturo o antropoloških, socioloških in etnoloških vprašanjih. Čolović je po izobrazbi etnolog in antropolog, sicer pa je zaposlen na Etnografskem inštitutu Srbske akademije znanosti in umetnosti. Zadnja desetletja se ukvarja s politično mitologijo Srbije in Balkana, saj, kot pravi, »živi v državi, v družbi, ki me spodbuja in prisiljuje, naj sprejmem nekatere stvari, ki jih ne morem sprejeti. O njih moram razmisliti, preden jih sprejmem ali nazadnje - zavrnem.« O teh temah je premišljeval v knjigah, kot so Bordel bojevnikov, Politika simbolov, Balkan - teror kulture in Zid je mrtev, živeli zidovi. Za razgaljanje kosovskega mita in procesov v Srbiji je pravi sogovornik.

Pred dnevi je srbski notranji minister Ivica Dačić prišel na dan s predlogom, da bi razmejili Kosovo, ki ga Srbija ne priznava kot samostojno državo, po etnični črti. Nacionalisti so spet dvignili glas. Očitno je Srbija še vedno razpeta med preteklostjo in prihodnostjo?

> Razpetost je pravilen opis sedanjih razmer v srbski politiki, kadar je govor o Kosovu in spletu vprašanj, povezanih z njim. Tema Kosova od časa vladavine Slobodana Miloševića do danes deluje kot politični mit o kosovskem mitu. Milošević je z oživljanjem kosovskega političnega mita vstopil na srbsko politično prizorišče. Začel je v znamenitem govoru na Gazimestanu leta 1989 in nekaj let kasneje v javnost lansiral geslo »Kosovo je srce Srbije«. Ta slogan so nato ponavljali mnogi in pozabili, da je njegov avtor Milošević. Po padcu Miloševićevega režima oktobra 2000 je reformator Zoran Đinđić skušal vprašanje Kosova ločiti od vojne inačice kosovskega mita in usmeriti Srbijo proti Evropi. Želel je, da se mit o Kosovu malce »utiša«, pozabi, politika in družba pa usmerita proti evropskim standardom in, recimo tako, evropskemu mitu. Po atentatu na Đinđića smo doživeli restavracijo, ponovno poudarjanje kosovskega mita. Vojislav Koštunica je v svojo politiko vgradil geslo o Kosovu kot srcu Srbije. Leta 2009 je izgubil volitve, oblast pa so prevzele stranke, združene v koaliciji »Za evropsko Srbijo«. Lahko rečemo, da je zmagala evropska Srbija, poražena pa je bila Srbija z geslom »Kosovo je srce Srbije«.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay, Google Pay ali Flik.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.


Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek: