Nova mapa / Moč besede in ritma

V slovenskem hip hopu nekaj dogaja. In je dogajalo. To lahko mirno sklenemo po ogledu dveh novih, prvih pravih dokumentarcev o podalpskem rapu, ki sta pred nedavnim doživela premieri. Prvi, V letu hip hopa, je bil kot edini slovenski dokumentarec prikazan na letošnjem Festivalu dokumentarnega filma, drugi, Veš, poet, svoj dolg?, pa je premierno projekcijo povil v začetku maja v ljubljanskem Kinu Šiška, kjer so ga z nastopi pospremili številni v filmu prikazani raperji.
Ker oba filma ponujata kronološki vpogled v prelomne dogodke v slovenskem rapu, je med njima več podobnosti kot razlik. A skozi režisersko poetiko, pa tudi zasnovo sta hkrati dovolj različna, da sta zanimiva za poznavalce in tudi za hiphopersko manj poučeno publiko. Predvsem pri slednji bosta verjetno pomagala razbiti marsikateri mit. Denimo tistega, da so raperji le pobalinska gobezdala, ki ne znajo ali pa nočejo početi nič bolj konstruktivnega. Tu se lahko le muzamo ob misli kitarista Steklih psov Jasona, ki takšne očitke v enem od filmov upravičeno zavrne z besedami: »Lahko bi sicer metali kamne, ampak glasba ima večji vpliv in je bolj konstruktivna oblika protesta.« Ali te proteste slišijo tisti, ki so najpogosteje povod zanje, je drugo vprašanje. Vsekakor pa izražanje nezadovoljstva z glasbo prihrani vsaj strošek steklarjev in gradbenikov.