8 dni na teden / Še vlada deluje bolje

Pred dnevi je z mesta predsednika Študentske organizacije (ŠOU) v Ljubljani odstopil Marko Hozjan, ki je položaj prevzel po zadnjih študentskih volitvah konec lanskega leta. Poleg največje študentske organizacije je tudi krovna Študentska organizacija Slovenije (ŠOS) brez legitimnega vodstva že dlje časa. To je študentsko organiziranje, ki so mu volivci na referendumu z zavrnitvijo zakona o malem delu podaljšali rok trajanja in še naprej proste roke pri razpolaganju s študentskim denarjem.
Če je ŠOS že v mandatu zadnje izvoljene predsednice Katje Šobe stagniral, pa so predčasne volitve v ljubljanski ŠOU napovedovale boljše čase. V času, ko se je govorilo o razbitem parlamentu in odgovornosti ŠOS ter o ljubljanski študentski vladi, ki je neslavno končala na polovici mandata, je vodja novo izvoljene večine govoril o dotlej nepredstavljivih spremembah. Hozjan je, zavedajoč se, da notranji nadzor ne deluje, napovedoval zunanji nadzor nad porabo sredstev. Da se bo ljubljanska ŠOU iz pravne osebe zasebnega prava spremenila v pravno osebo javnega prava in se tako podvrgla nadzoru računskega sodišča in drugih pristojnih državnih nadzornikov. »Niti enega argumenta ne vidim, zakaj bi kak poslanec lahko glasoval proti temu,« je o zakonski spremembi, ki bi bila za tovrstno transformacijo ŠOU potrebna, dejal Hozjan. Vse da bi »dolgoletni študentski politiki končno odgovarjali za svoja dejanja.«
A Nova alternativna študentska iniciativa, ki jo je Hozjan vodil na volitvah, se je hitro izkazala za nič kaj alternativno in iniciativno, nikakor pa novo. V njej so namreč zbrani številni »dolgoletni študentski politiki« iz različnih študentskih opcij. Izredno heterogeno sestavljena »študentska stranka« je hitro razpadla na več manjših »alternativ«, padla je koalicija oziroma večina v študentskem zboru in Hozjan je odstopil. Očitno so vsi skupaj našli veliko »argumentov« proti spremembam iz sloganov pred volitvami.
In Hozjan? O njem je po odstopu že razpravljal študentski senat, in sicer o obtožbah, da je zlorabljal študentske napotnice, ker naj bi na tuje napotnice nakazal okoli 1500 evrov za študente, ki do dela prek napotnic niso bili več upravičeni. Koalicija je sicer pred časom razpadla oziroma izgubila večino v študentskem zboru prav ob Hozjanovem predlogu pogodbe o zaposlitvi novega direktorja ŠOU Roka Sotlarja. Pogodba je predvidevala 5800 evrov bruto mesečne plače in cel kup dodatnih finančnih ugodnosti. Pa tudi 24 bruto plač odpravnine v primeru nekrivdnega prenehanja mandata (140.000 evrov), 12 bruto plač odpravnine v primeru sporazumnega odhoda s funkcije in 70.000 evrov nagrade v primeru, da dokonča štiriletni mandat.
V razmerah, ko ni nadzora nad porabo študentskih sredstev, ki se v dobršni meri napajajo iz proračuna, verjetno kaj drugega kot nenehen boj za vpliv in denar verjetno ni mogoče pričakovati niti v prihodnje, pod novimi predsedniki in novimi študentskimi vladami.