Kulturniška / Kulturniška
MLADINA, št. 22, 2. 6. 2011
“Zvečine si ljudje želimo lepe sanje. Iluzije. Lahko si tudi zatiskamo oči in ušesa, da ne bi videli in slišali, kar bi nas zmotilo ali celo bolelo, in se kljub vsemu zabavamo, dokler pač gre. A to je lahko tudi slabištvo, strahopetnost, beg pred resničnostjo, morda slaboumnost ali celo norost. Vsega tega je zgodba, ki jo je doslej napisalo človeštvo, polna,” je o vezi med njegovimi romani in sanjami v Sobotni prilogi Dela razmišljal pisatelj Vlado Žabot.
© Matej Leskovšek
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
“Zvečine si ljudje želimo lepe sanje. Iluzije. Lahko si tudi zatiskamo oči in ušesa, da ne bi videli in slišali, kar bi nas zmotilo ali celo bolelo, in se kljub vsemu zabavamo, dokler pač gre. A to je lahko tudi slabištvo, strahopetnost, beg pred resničnostjo, morda slaboumnost ali celo norost. Vsega tega je zgodba, ki jo je doslej napisalo človeštvo, polna,” je o vezi med njegovimi romani in sanjami v Sobotni prilogi Dela razmišljal pisatelj Vlado Žabot.
© Matej Leskovšek