film / Življenje na smetišču
Waste Land, 2009 Lucy Walker
za +
Božje mesto.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
za +
Božje mesto.
Ljudje, ki za trg niso zanimivi, si vedno najdejo svojo tržno nišo - ljudje, ki jih izrinejo iz ekonomije, vedno ustvarijo svojo paralelno ekonomijo. Ko se Vik Muniz, sloviti newyorški umetnik brazilskega rodu, vrne v favelo pri Riu, kjer je Jardim Gramacho, največje smetišče na svetu (70% vseh smeti iz Ria prepeljejo na to smetišče, 9.000 ton na dan!), tam na svoje veliko presenečenje ne najde gangsterjev, džankijev, dilerjev, prostitutk in kaosa, ampak red in disciplino, pobiralce smeti, catadores, ki svoje delo jemljejo resno in ki so sindikalno organizirani, nevidne delavce, ki nočejo biti nevidni. Smetišče razumejo kot borzo - zbirajo tiste smeti, ki so najbolj iskane. Danes zbirajo plastiko, jutri steklenice, pojutrišnjem staro železo. »Bolje da delamo, kot pa da se prostituiramo.« Sporočilo dokumentarca Življenje na smetišču, ki ga je posnela Lucy Walker (Countdown to Zero), je očitno: četudi vsi ti ljudje delajo in živijo na smetišču, kontrirajo vsem stereotipom družbe, ki jih je izrinila tja, v favelo ob babilonskem smetišču, najcenejši kraj za bivanje, kjer je neoliberalna mantra o »nižanju stroškov« prignana do morbidne skrajnosti.
(Kinodvor)
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.
Preberite tudi