Politična kriza / Prva žrtev

Sredi aprila je izbruhnil spor med gospodarsko ministrico Darjo Radić in vodjo Agencije za upravljanje kapitalskih naložb (AUKN) Dagmar Komar zaradi načina dokapitalizacije Nove kreditne banke Maribor (NKBM). Radićeva je tedaj nasprotovala odločitvi agencije, ki je državna elektropodjetja čez noč prisilila v nakup delnic NKBM. Zahtevala je tudi odstop Komarjeve, češ da z denarjem »realnega sektorja« ne bi smela pomagati virtualnemu, bančnemu sektorju. S takšno, sporno prakso, ki je povzročila krizo, naj bi Komarjeva spodkopavala tudi načrte ministrstva za gospodarstvo, je trdila Radićeva.
Komarjeva je zagovarjala stališče, da je ravnala zakonito in skrbno ter v interesu države, na sestanku pri predsedniku vlade Borutu Pahorju pa se je ta postavil v bran Komarjevi. Dejal je, da ima agencija razloge in tudi pravno podlago za svojo odločitev in »da bi vlada s poseganjem v odločitve agencije povzročila zmedo na domačem in na tujih finančnih trgih«, zato predloga o zamenjavi vodstva AUKN ni podprl. A seveda zgolj začasno. Kot je tedaj dejala Radićeva, se zanjo zgodba s tistega sestanka še ni končala. Napovedala je, da bo potek dogodkov spremljala »in ugotavljala, ali so morda oškodovali podjetja. V tem primeru bom poleg odstopa zahtevala še katero drugo odgovornost,« je napovedala.
Kdo je v omenjenem sporu imel prav in kdo je naredil napačno potezo? Odgovor na to vprašanje postaja vse bolj jasen. Kot je tedaj pojasnil finančni minister France Križanič, je Komarjeva prisilila elektropodjetja k dokapitalizaciji NKBM po ceni okrog 8 evrov za delnico zaradi dobička pri preprodaji. Dejal je, da je osebno prepričan, da je bila cena »zelo nizka in je bila za vlaganje izrazito privlačna«, zato »jo bo moč tudi dokaj hitro z donosom prodati«, torej prodati »precej dražje od 8 evrov za delnico in po mojem pričakovanju bodo imela ta podjetja potem donos,« je dejal.
Toda ta napoved se sedaj ne uresničuje, znižanje bonitetne ocene in predvideni padec pokojninske reforme pa očitno že vplivata na tečaj delnic NKBM. Trgovanje s temi delnicami se je na varšavski borzi začelo pri ceni 8,67 evra, 23. maja je bila delnica še zmeraj vredna 8,2 evra, od takrat pa je v zgolj 14 »predreferendumskih« dneh izgubila okrog 10 odstotkov vrednosti. Pošta Slovenije in elektropodjetja so za dokapitalizacijo potrošila okrog 47 milijonov evrov iz »realnega« gospodarstva, padec pokojninske reforme pa bo zelo verjetno to investicijo »virtualno« stopil.