8 dni na teden / Lev Kreft

Direktor Mirovnega inštituta, ki letos obeležuje dvajsetletnico delovanja

Tjaša Zajc
MLADINA, št. 24, 16. 6. 2011

/media/www/slike.old/mladina/tintervjukreft_bk.jpg

© Borut Krajnc

Kako bi ocenili dvajset let boja za človekove pravice v Sloveniji? Smo vsi skupaj v tem času naredili kak korak naprej ali morda celo nazaj?

Pravili so, da bo vstop v EU prinesel same pozitivne učinke, tudi na področju človekovih pravic ...

Četudi so bili izbrisani, Romi in istospolno usmerjeni, kot najbolj izpostavljeni, v tem času deležni kake pravice, ki jim je bila prej kratena, pa se zdi, da v glavah večinskega prebivalstva ni prišlo do podobnega premika ...

Omenjene skupine ljudi so stalnica. Katere družbene skupine pa bodo žrtve prihodnosti?

Če bi morali, kako bi ocenili odnos slovenske politike do človekovih pravic v zadnjih dveh desetletjih? Katere vlade so na tem področju storile najmanj škode, morda katera tudi kaj dobrega?

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Tjaša Zajc
MLADINA, št. 24, 16. 6. 2011

/media/www/slike.old/mladina/tintervjukreft_bk.jpg

© Borut Krajnc

Kako bi ocenili dvajset let boja za človekove pravice v Sloveniji? Smo vsi skupaj v tem času naredili kak korak naprej ali morda celo nazaj?

Pravili so, da bo vstop v EU prinesel same pozitivne učinke, tudi na področju človekovih pravic ...

Četudi so bili izbrisani, Romi in istospolno usmerjeni, kot najbolj izpostavljeni, v tem času deležni kake pravice, ki jim je bila prej kratena, pa se zdi, da v glavah večinskega prebivalstva ni prišlo do podobnega premika ...

Omenjene skupine ljudi so stalnica. Katere družbene skupine pa bodo žrtve prihodnosti?

Če bi morali, kako bi ocenili odnos slovenske politike do človekovih pravic v zadnjih dveh desetletjih? Katere vlade so na tem področju storile najmanj škode, morda katera tudi kaj dobrega?

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti