Manipulator / Pravilo močnejšega

Kako so katoliki nasprotovali prisotnosti budistov pri posvetu o verskem programu RTV

Tjaša Zajc
MLADINA, št. 24, 16. 6. 2011

Ker je vera del vsakdanjika marsikaterega posameznika, je prav, da se ji pozornost nameni tudi v programu nacionalne RTV. In ker so predstavniki večinskih verskih skupnosti v Sloveniji (RKC, evangeličanske, srbske pravoslavne in islamske) prepričani o tem, so direktorju Radia Slovenija Mihi Lamprehtu poslali pismo s prošnjo, da bi na nacionalnem radiu oblikovali uredništvo za verski program.
Na prvi neformalni sestanek sta bila poleg zainteresiranih povabljena tudi dva svetnika programskega sveta RTV, dr. Janez Gril in Jernej Koselj, poleg njiju pa je direktor Lampreht k pogovoru povabil tudi Budistično kongregacijo Dharmaling. A s tem povabilom vsi niso bili zadovoljni. V imenu RKC je protestiral Janez Juhant. Ker je član programskega sveta Jernej Koselj tudi budist, naj po Juhantovem mnenju ne bi bilo treba, da sodeluje še budistična skupnost Dharmaling. Da je eden od članov programskega sveta, Gril, katolik, Juhanta ni motilo.
Kakorkoli že, ker sta bila oba, Gril in Koselj, na sestanku v vlogi predstavnikov programskega sveta, Juhantov pomislek ni bil upoštevan. In čeprav na samem sestanku ni bilo sporov med Juhantom in budistično skupnostjo, se postavlja vprašanje, ali imajo večinske religijske prav, ko si želijo imeti glavno besedo pri odločanju o verskem programu. Med drugim je RKC edina izmed religijskih skupnosti s svojo radijsko postajo Radiem Ognjišče.
Lama budistične skupnosti Shenpen Rinpoche pravi, da ni prvič, da RKC ni želela sodelovati z njimi: »Večkrat smo predlagali, da bi se sestali in pogovorili o pomembnih temah naše družbe. Vendar nas ne priznavajo za vrednega sogovornika, saj bi bili radi edina religija. 'Morajo se' pogovarjati z drugimi kristjani in z muslimani, z budisti pa se ne želijo, kar je žalostno. Budizem je starejša religija od krščanstva, je nenasilna in v svoji zgodovini ni izvajala inkvizicije ali križarskih pohodov. Večkrat sem se trudil, da bi z njimi vzpostavil stik in boljše odnose, a so pobude vedno ostale brez odgovora.«
Čeprav se za katolike po podatkih statističnega urada opredeljuje največ Slovencev, to vsaj pri programskih odločitvah na RTV ne bo dovoljšen razlog, da bi imelo mnenje RKC večjo težo kot mnenja drugih religijskih skupnosti. Kot pravi Lampreht, je bil sestanek vsestransko koristen. Kako pa bo vplival na morebitni verski program, bo nazadnje odločal programski svet RTV. Tega je direktor radia seznanil z željo, da na eno prihodnjih sej uvrsti zastopanost »verskih in neverskih« vsebin v programih.

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?


Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .


Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje.


Tjaša Zajc
MLADINA, št. 24, 16. 6. 2011

Ker je vera del vsakdanjika marsikaterega posameznika, je prav, da se ji pozornost nameni tudi v programu nacionalne RTV. In ker so predstavniki večinskih verskih skupnosti v Sloveniji (RKC, evangeličanske, srbske pravoslavne in islamske) prepričani o tem, so direktorju Radia Slovenija Mihi Lamprehtu poslali pismo s prošnjo, da bi na nacionalnem radiu oblikovali uredništvo za verski program.
Na prvi neformalni sestanek sta bila poleg zainteresiranih povabljena tudi dva svetnika programskega sveta RTV, dr. Janez Gril in Jernej Koselj, poleg njiju pa je direktor Lampreht k pogovoru povabil tudi Budistično kongregacijo Dharmaling. A s tem povabilom vsi niso bili zadovoljni. V imenu RKC je protestiral Janez Juhant. Ker je član programskega sveta Jernej Koselj tudi budist, naj po Juhantovem mnenju ne bi bilo treba, da sodeluje še budistična skupnost Dharmaling. Da je eden od članov programskega sveta, Gril, katolik, Juhanta ni motilo.
Kakorkoli že, ker sta bila oba, Gril in Koselj, na sestanku v vlogi predstavnikov programskega sveta, Juhantov pomislek ni bil upoštevan. In čeprav na samem sestanku ni bilo sporov med Juhantom in budistično skupnostjo, se postavlja vprašanje, ali imajo večinske religijske prav, ko si želijo imeti glavno besedo pri odločanju o verskem programu. Med drugim je RKC edina izmed religijskih skupnosti s svojo radijsko postajo Radiem Ognjišče.
Lama budistične skupnosti Shenpen Rinpoche pravi, da ni prvič, da RKC ni želela sodelovati z njimi: »Večkrat smo predlagali, da bi se sestali in pogovorili o pomembnih temah naše družbe. Vendar nas ne priznavajo za vrednega sogovornika, saj bi bili radi edina religija. 'Morajo se' pogovarjati z drugimi kristjani in z muslimani, z budisti pa se ne želijo, kar je žalostno. Budizem je starejša religija od krščanstva, je nenasilna in v svoji zgodovini ni izvajala inkvizicije ali križarskih pohodov. Večkrat sem se trudil, da bi z njimi vzpostavil stik in boljše odnose, a so pobude vedno ostale brez odgovora.«
Čeprav se za katolike po podatkih statističnega urada opredeljuje največ Slovencev, to vsaj pri programskih odločitvah na RTV ne bo dovoljšen razlog, da bi imelo mnenje RKC večjo težo kot mnenja drugih religijskih skupnosti. Kot pravi Lampreht, je bil sestanek vsestransko koristen. Kako pa bo vplival na morebitni verski program, bo nazadnje odločal programski svet RTV. Tega je direktor radia seznanil z željo, da na eno prihodnjih sej uvrsti zastopanost »verskih in neverskih« vsebin v programih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Naslovna tema

Kje bo volivce iskal Vladimir Prebilič?

Upanje sredice

Teden

V šoli ali doma?

Ustavno sodišče potrdilo ustavnost zakonskih sprememb pri urejanju šolanja od doma

Kultura

»V Ljubljani se dogaja to, kar opažam povsod po Evropi«

Vincenzo Latronico, italijanski pisatelj, avtor svetovne uspešnice Popolnosti, o Berlinu nekoč in danes, gentrifikaciji, normativnem seksu, izgubljenem evropskem projektu in pomenu skupnosti