Bivanje / Vse, kar potrebuješ, je ljubezen

Predstavitev nekaterih najlepše prenovljenih kraških domačij

Urša Marn
MLADINA, št. 24, 21. 6. 2011

Janez in Nataša Koželj sta si tradicionalno kamnito hišo v idilični kraški vasici Nadrožica kupila pred več kot desetletjem in jo nato počasi in s premislekom prenovila. Tradicionalna kraška hiša je po svoji zasnovi optimizirana. Zgrajena je po vzorih ljudske arhitekture, ki je skozi stoletja akumulirala razumne in gospodarne načine gradnje. Danes bi temu rekli trajnostna gradnja.

Janez in Nataša Koželj sta si tradicionalno kamnito hišo v idilični kraški vasici Nadrožica kupila pred več kot desetletjem in jo nato počasi in s premislekom prenovila. Tradicionalna kraška hiša je po svoji zasnovi optimizirana. Zgrajena je po vzorih ljudske arhitekture, ki je skozi stoletja akumulirala razumne in gospodarne načine gradnje. Danes bi temu rekli trajnostna gradnja.
© Tjaša Zajc

Pri Koželjevih

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Urša Marn
MLADINA, št. 24, 21. 6. 2011

Janez in Nataša Koželj sta si tradicionalno kamnito hišo v idilični kraški vasici Nadrožica kupila pred več kot desetletjem in jo nato počasi in s premislekom prenovila. Tradicionalna kraška hiša je po svoji zasnovi optimizirana. Zgrajena je po vzorih ljudske arhitekture, ki je skozi stoletja akumulirala razumne in gospodarne načine gradnje. Danes bi temu rekli trajnostna gradnja.

Janez in Nataša Koželj sta si tradicionalno kamnito hišo v idilični kraški vasici Nadrožica kupila pred več kot desetletjem in jo nato počasi in s premislekom prenovila. Tradicionalna kraška hiša je po svoji zasnovi optimizirana. Zgrajena je po vzorih ljudske arhitekture, ki je skozi stoletja akumulirala razumne in gospodarne načine gradnje. Danes bi temu rekli trajnostna gradnja.
© Tjaša Zajc

Pri Koželjevih

Pri Lombergarjevih

Pri Reboljevih

Pri Marinčičevih

Pri Arandjelovićevih

Pri Petjétovih

Posebej zanimiva v hiši družine Koželj je kombinacija novih s starimi ploščicami v kuhinji.

Notranji dvoriščni prostor domačije Lombergar. Lastnika sta pri prenovi izbrala pristop, ki je daleč najdražji: domačijo sta v celoti prenovila po starih postopkih in s starim materialom.

Posebnost je povezje brez leg ali škarjasto povezje. Gre za strešno konstrukcijo, ki potrebuje zelo malo lesa, zato so jo postavljali v okoljih, kjer je bilo tega gradiva malo.

Janez Lombergar si je študijsko sobo uredil v duhu renesančnega studiola, za katerega je bilo značilno, da je bil poln raritet in kuriozitet. Na lesenih policah sobe so nagačene kune in podlasice, merjaščevi čekani, želvin oklep, manjka le še kak kuščar v formaldehidu.

Pogled skozi kuhinjo na jedilni kot. V hiši skoraj ni najti sodobnih elementov in prav to jo dela še bolj pravljično. Nič na njej se sicer ne ruši in ne razpada, a hkrati se ti zdi, da si se s časovnim strojem vrnil v 17. stoletje, kolikor daleč seže njen najstarejši del.Ker sta lastnika hiše ljubitelja starin, sta večino notranje opreme napaberkovala po bolšjakih, nekaj starega kmečkega pohištva pa je v hiši ostalo za prejšnjimi lastniki.

Prenovljena Reboljeva domačija v Svetem je ostala kraška v vsej svoji zunanji in notranji podobi. Zunanji hodnik ali gank, ki povezuje prostore v nadstropju, zamejuje lesena ograja, ki daje kraškim hišam značilno podobo.

Hiš zdaj praviloma ne puščajo zgolj v kamnu, brez fasade. Reboljem pa se zdi skladno zgrajena stena iz kamna lepa, zato so zadnji del hiše pustili neometan.

Na Reboljevi domačiji je posebej privlačna kuhinja, ki je sicer sodobno opremljena, z vsemi aparati, ki jih potrebuje današnja gospodinja, hkrati pa prijetno domača, z odprtimi policami, vzidanimi omarami, razpostavljenim posodjem, šopki svežih in suhih zelišč.

Prenovljena domačija Marinčičevih v vasi Škrbina je odličen primer prepletanja starega z novim. Tradicionalne elemente kraškega stavbarstva sta s sodobnimi prepletla tako subtilno, da v nobenem delu objekta ne delujejo moteče.

Ker hiša ni imela tipičnega borjača, sta lastnika z dograditvijo portona iz betona in dodatnega objekta ustvarila za Kras tipičen prostor.

Vodilna ideja Marjete in Mladena Marinčiča pri prenovi domačije je bila: brez lažne romantike.

V Ivanjem Gradu je Bučeva domačina, ki jo je leta 2002 kupila in nato prenovila družina Arandjelović. Ves material, uporabljen pri prenovi, so pobrali iz hiše, od kamna, lesa do korcev.

V notranjosti se sodobni kosi pohištva prepletajo s starinami.

Najstarejši del domačije ima štiristo let, najmlajši pa vsaj dvesto. S selitvijo na Kras sta se zakonca Arandjelović usmerila v gojenje sivke.

Sredi vasi Gabrovica stoji domačija gledaliških in filmskih igralcev Bogdane Bratuž Petjé in Antona Petjéta. Med prenovo nista odstranila in zavrgla ničesar od značilnih gradbenih in arhitekturnih prvin, ki jih je imela domačija.

Notranja oprema pričuje o zanimivi preteklosti, tako hiše kot obeh lastnikov, igralcev.

Temeljno vodilo zakoncev Petjé pri prenovi je bilo: kraški hiši lahko kaj dodaš, ničesar pa ji ne smeš odvzeti.

Preberite tudi

Mahniču ni uspelo

Sova in Obveščevalno-varnostna služba ministrstva za obrambo (OVS) bosta še naprej poročala predsednici republike

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja