Bivanje / Zeleno, ki te ljubim zeleno

Parki v slovenski zavesti

Boris Matić
MLADINA, št. 24, 21. 6. 2011

ark ob Šmartinski cesti v Ljubljani je bil urejen po odstranitvi barakarskega naselja vrtičkov leta 2008. Poseg je omejen na vzpostavitev zelenega prostora, programsko pa je popolnoma prazen. To je posledica tudi majhnih razpoložljivih sredstev za začetno investicijo in velikih površin, ljudje pa jih tudi ne znajo ustvarjalno uporabljati.

ark ob Šmartinski cesti v Ljubljani je bil urejen po odstranitvi barakarskega naselja vrtičkov leta 2008. Poseg je omejen na vzpostavitev zelenega prostora, programsko pa je popolnoma prazen. To je posledica tudi majhnih razpoložljivih sredstev za začetno investicijo in velikih površin, ljudje pa jih tudi ne znajo ustvarjalno uporabljati.
© Jernej Šipoš

Bolj za okras

ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal, Apple Pay ali Google Pay.

Tedenski zakup ogleda člankov
> Za ta nakup se je potrebno .

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine. Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 17,00 EUR dalje.

Naroči

Boris Matić
MLADINA, št. 24, 21. 6. 2011

ark ob Šmartinski cesti v Ljubljani je bil urejen po odstranitvi barakarskega naselja vrtičkov leta 2008. Poseg je omejen na vzpostavitev zelenega prostora, programsko pa je popolnoma prazen. To je posledica tudi majhnih razpoložljivih sredstev za začetno investicijo in velikih površin, ljudje pa jih tudi ne znajo ustvarjalno uporabljati.

ark ob Šmartinski cesti v Ljubljani je bil urejen po odstranitvi barakarskega naselja vrtičkov leta 2008. Poseg je omejen na vzpostavitev zelenega prostora, programsko pa je popolnoma prazen. To je posledica tudi majhnih razpoložljivih sredstev za začetno investicijo in velikih površin, ljudje pa jih tudi ne znajo ustvarjalno uporabljati.
© Jernej Šipoš

Bolj za okras

Programirano polje

Neznani namen

Problem skupnosti

Organska rast

Park je vaš

Otroško igrišče v parku La Vilette v Parizu je zelo nenavadno. Če bi ga umestili kam v slovenski prostor, bi težko naletelo na odobravanje. A otroci se s tem ne obremenjujejo; mogoče je ravno zaradi svoje nenavadnosti igrišče toliko bolj zanimivo.
Nenavaden in izredno uspešen primer izboljšanja življenja meščanov je projekt Paris Plages, ki vsako leto bregove reke Sene preobrazi v pravo peščeno plažo. Zaradi bližine obale morda ni smiselno razmišljati o podobnem projektu pri nas, bi pa lahko prevzeli način razmišljanja.
Pregovorno konservativni Nemci uporabljajo svoje parke na nam skoraj nepredstavljiv način. Na poletni dan tudi manjši parkovni žepi v središču Berlina privabijo veliko število obiskovalcev, ki sedijo le par metrov oddaljeni drug od drugega in se v nedrčkih ali kopalkah nastavljajo sončnim žarkom. Dogajanje bolj spominja na plažo kot na park.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:

Preberite tudi

V središču

Posmeh boju proti korupciji

Profesorji in raziskovalci kazenskega prava so tako imenovani zakon o Skoku poimenovali s pravimi besedami – gre za očiten politični napad na neodvisnost tožilstva in pravosodja

V središču

Govorjenje na pamet

Se nam res zdi smiselno, da porabljamo ogromne količine vode za namakanje krme za živino? Je sploh upravičeno, da večino subvencij namenjamo živinoreji?

V središču

Rezanje direktorja Juga

Zakaj si vsakokratna politična garnitura jemlje pravico do obsežnih kadrovskih zamenjav v zdravstvu, ki ga financirajo zavarovanci?