23. 6. 2011 | Mladina 25 | Družba
»Smeh razkriva bistvo življenja«
Dr. Izar Lunaček, filozof in stripar
© Borut Peterlin
Kaj povezuje pusta, Martina Krpana, Harlekina, Racmana Jako, Alfa in gospoda Beana? Na prvi pogled ne ravno veliko. Vsi nas sicer skušajo spraviti v smeh ali zabavati, a med njimi so stoletne, celo tisočletne razlike. Človek jih je pač ustvaril v povsem različnem zgodovinskem in družbenem kontekstu.
Filozof dr. Izar Lunaček je bil kljub temu prepričan, da obstaja globlja povezava med starodavnimi plemenskimi verovanji, po katerih so si božanstva še lahko privoščila, da so bila smešna in norčava, srednjeveškimi karnevali, v katerih je imel smeh osrednjo vlogo, in današnjo popularno kulturo, ki nas zalaga s stripi, z risankami in s humorističnimi nadaljevankami. Želel je dokazati, da so si tako zelo podobni, da »smešni« del pop kulture pravzaprav nadaljuje izročilo prastarih zgodb. Želel je dokazati tudi, da tisto, čemur so se smejali nekoč in čemur se smejimo danes, ni nujno banalno, temveč v nas včasih spodbudi še pomembnejše razsvetljenje kot resnobno razmišljanje.
Ko se je lotil raziskovanja, sprva sicer ni prišel prav daleč, saj so veliki misleci, od Bergsona do Freuda, smehu praviloma pripisovali negativno konotacijo ali ga opisovali kot manjvrednega v primerjavi z »resnim« razmišljanjem. Potem je odkril Bahtina, ki v študiji srednjeveških karnevalov ugotavlja, da nosi smešno svoj lastni pogled na svet in da je ta pri celovitem odnosu do sveta včasih celo ključnega pomena. »Smeh in obredi, povezani z njim, torej niso družbeni ventil, ki ga potrebuje resna družba, da lahko še naprej ostane resna. Takšni obredi nam pravzaprav pomagajo, da pridemo bliže temu, od koder sploh izvira ves smisel,« pravi Izar. Ker obredov, kakršni so bili srednjeveški karnevali, skoraj ni več, so tisti, ki nam dandanes pomagajo iskati bistvo vsega, torej komiki.
Izar je smeh proučeval že v diplomski nalogi, predlani pa je raziskovanje zaokrožil z doktorsko disertacijo Ciklična vera popularne kulture. Ta je zdaj v knjižni različici izšla pri založbi Aristej in v njej najdemo številne konkretne povezave med starodavnimi božanstvi ter Jankom in Metko, brati Marx, Balkijem iz nadaljevanke Popolni tujci in E. T.-jem. Humorni ali bizarni motivi, ki so posredno ali neposredno omenjeni v knjigi, so se v obliki ilustracije prelili tudi na njeno naslovnico, kjer sestavljajo nekakšen ciklični plemenski pop vzorec.
Za zunanjo podobo knjige je poskrbel oblikovalski studio IlovarStritar, ki je za svoje delo prejel že kar nekaj uglednih nagrad, njegova ustanovitelja pa sta tudi sicer Izarjeva prijatelja. Z enim od njiju, Robertom Ilovarjem, sta se že, ko sta bila še mulca, skupaj navduševala nad stripi, izdala pa sta tudi skupni strip Le Cafe Noir. Robert je naredil bolj realistično, darkersko, Izar pa bolj humorno polovico iste zgodbe. Strip je izšel v Beštijah, Izarjevem prvem stripovskem albumu. Izar namreč ni le filozof, je tudi stripar, ilustrator in karikaturist.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.