Kaja Pogačar

Prejšnji teden ste slovenski vladi predali pobudo za sodelovanje Slovenije v komisiji resnice (REKOM), ki bi ugotovila dejstva vojnih zločinov in kršenja človekovih pravic na območju Jugoslavije med letoma 1991 in 2001. Bo Slovenija sodelovala?

Za zdaj še čakamo uradni odgovor iz kabineta predsednika vlade. Imeli smo tudi sestanke na ministrstvu za zunanje zadeve in pri svetovalcu predsednika republike Ladislavu Lipiču.

Je bila pobuda vložena tudi v drugih državah in kako kaže glede njihovih odločitev za sodelovanje?

V Črni gori sta predsednik Filip Vujanović in premier Igor Lukšić podprla pobudo za REKOM in že oblikovala državno komisijo, ki bo preučila statut in predloge. Sicer pa je trenutno končana faza javnega zbiranja podpisov na ulici. Dokler predlog statuta ne bo prišel v parlamente vseh držav in njihovih predsednikov, še vedno poteka internetna kampanja zbiranja podpisov.

Kaj, če se katera od držav odloči, da ne bo sodelovala? Ali tam raziskovanja in razčiščevanja sodobne zgodovine ne bo?

Vsaka država ima pravico, da na to ne pristane, in v takem primeru tam pobuda za REKOM ne bo zaživela.

V čem se bo raziskovanje REKOM razlikovalo od raziskovanja vojnih zločinov, ki je bilo opravljeno doslej?

Razlika je v tem, da se bo naredil popis žrtev in dogajanja, kar se je dogajalo v preteklosti. Vprašanje je, ali je vladna komisija, ki je sedaj pri nas preiskovala izbrisane, res povsem nepristransko pristopila k problematiki, raziskala vse okoliščine, vsa dejstva. Primarno pri REKOM je, da bodo skupine, ki so bile marginalizirane in neslišane, dobile priložnost, da spregovorijo. Če daš ljudem možnost, da so slišani, bodo to izkoristili, saj imajo velike krivice, ki so se jim zgodile, še danes posledice tako na osebni kot na drugih ravneh življenja posameznikov. Vendar če hoče komisija zaživeti, mora dobiti politično podporo.

Želeli ste zbrati milijon podpisov v podporo pobudi za komisijo, dobili pa ste jih polovico. Kako ste zadovoljni nad odzivom prebivalcev vpletenih držav?

Pol milijona je vsekakor velik uspeh. Podpisi so se prvič zbirali na ta način, in to po sedmih državah. Res pa je, da so v vsaki državi specifične politične, družbene in druge okoliščine, čemur primerni so bili odzivi.

V Sloveniji je bistveno vprašanje izbrisanih. Kakšne odgovore bi komisija lahko dala in katere so še druge problematike v Sloveniji, ki bi jih lahko preučila?

Aleksander Todorović bi lahko povedal, da v primeru izbrisanih vsekakor niso popisane vse žrtve. Popisati je treba vse žrtve, raziskale bi se družbene in politične okoliščine, zakaj je do tega in morebitnih drugih zločinov prišlo, nato bi se gradilo na kulturi solidarnosti in sočutja. Doslej so bile žrtve v javnosti marginalizirane, saj je pozornost medijev vedno usmerjena na vojne zločince kot denimo v zadnjem primeru Radka Mladića. Pobudo za REKOM podpirata tudi evropski parlament in odbor za človekove pravice. Navsezadnje tudi podpisi kažejo, da javnost želi, da bi se preteklost dokončno razčistila in bi žrtve vsaj malo lažje zaživele.