Manipulator / Črni panter
Se je tudi Janša ponašal z njim?
Marjan Horvat
MLADINA, št. 27, 7. 7. 2011
© Marko Pigac
Razlage simbolov, ki jih uporabljajo države, ljudje in skupnosti, da bi izrazili svojo pripadnost, so vedno zanimive. Med takšnimi simboli je tudi karantanski panter, ki ga uporabljata malo »preveč« domoljubni skupini Tu je Slovenija in Hervardi. Karantanski panter naj bi ponazarjal veličastno in bojevito preteklost slovenskega naroda. Po zapisu na spletni strani Hervardov, sklicujejo pa se na knjige venetologa Joška Šavlija, izhaja črni panter na beli podlagi še iz rimskega Norika, kjer je bila kasneje Karantanija.
Dr. Peter Štih s FF je v pogovoru za Mladino dejal, da »v virih ni izpričana absolutno nobena povezava tega znaka s staroslovansko Karantanijo«. Tudi dr. Andrej Pleterski, arheolog in zgodovinar iz ZRC SAZU, je opozoril, da je simbol mlajšega izvora, je »iz grba fevdalne družine Spanheim iz 12. stoletja. Res je, da je omenjena družina takrat živela na Koroškem, nima pa nobene zveze z nekdanjo Karantanijo«.
Toda grb je tu. Hervardi so ga našli celo na suknjiču Janeza Janše ob začetku predsedovanja EU. In glej ga zlomka, enako priponko je takrat nosil tudi tedanji predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering.
Sicer pa tega panterja najdemo še na pročelju Urinega stolpa na gradu Schlossberg v Gradcu. In ko so nedavno domoljubi ob dnevu državnosti protestirali na Kongresnem trgu, ker je »situacija v državi tako brezizhodna, da bi se po javnomnenjskih raziskavah kar polovica Slovencev strinjala s priključitvijo k naši severni sosedi, dve tretjini mladih pa bi takoj zapustili državo, če bi imeli to možnost,« se malce z ironijo lahko vprašamo, ali po kakšnih vezeh že niso priključeni naši sosedi.
ŽELITE ČLANEK PREBRATI V CELOTI?
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Marjan Horvat
MLADINA, št. 27, 7. 7. 2011
© Marko Pigac
Razlage simbolov, ki jih uporabljajo države, ljudje in skupnosti, da bi izrazili svojo pripadnost, so vedno zanimive. Med takšnimi simboli je tudi karantanski panter, ki ga uporabljata malo »preveč« domoljubni skupini Tu je Slovenija in Hervardi. Karantanski panter naj bi ponazarjal veličastno in bojevito preteklost slovenskega naroda. Po zapisu na spletni strani Hervardov, sklicujejo pa se na knjige venetologa Joška Šavlija, izhaja črni panter na beli podlagi še iz rimskega Norika, kjer je bila kasneje Karantanija.
Dr. Peter Štih s FF je v pogovoru za Mladino dejal, da »v virih ni izpričana absolutno nobena povezava tega znaka s staroslovansko Karantanijo«. Tudi dr. Andrej Pleterski, arheolog in zgodovinar iz ZRC SAZU, je opozoril, da je simbol mlajšega izvora, je »iz grba fevdalne družine Spanheim iz 12. stoletja. Res je, da je omenjena družina takrat živela na Koroškem, nima pa nobene zveze z nekdanjo Karantanijo«.
Toda grb je tu. Hervardi so ga našli celo na suknjiču Janeza Janše ob začetku predsedovanja EU. In glej ga zlomka, enako priponko je takrat nosil tudi tedanji predsednik evropskega parlamenta Hans-Gert Poettering.
Sicer pa tega panterja najdemo še na pročelju Urinega stolpa na gradu Schlossberg v Gradcu. In ko so nedavno domoljubi ob dnevu državnosti protestirali na Kongresnem trgu, ker je »situacija v državi tako brezizhodna, da bi se po javnomnenjskih raziskavah kar polovica Slovencev strinjala s priključitvijo k naši severni sosedi, dve tretjini mladih pa bi takoj zapustili državo, če bi imeli to možnost,« se malce z ironijo lahko vprašamo, ali po kakšnih vezeh že niso priključeni naši sosedi.