Manipulator / Prenormirani ...
... in razlogi za to
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 27, 7. 7. 2011
Poslanec SDS in podpredsednik stranke Zvonko Černač je pred dnevi v Omizju na TV Slovenija takole iskal razloge za politično in družbeno krizo: »Država je hipernormirana. Od ljudi se pričakuje, da poznajo na tisoče predpisov, ki so, v veliki meri, tudi nepotrebni.« In nadaljeval, da se o tem velja pogovoriti, vendar »s čim manj ukvarjanja, kako in na kakšen način se je delalo za nazaj«.
S podpredsednikom stranke, ki si želi čim prej na oblast, da reši Slovenijo, se lahko le strinjamo. Slovenski pravni red je dejansko prenormiran, preveč je zakonov, prevečkrat se spreminjajo, preveč je podzakonskih aktov, preveč vprašanj je »urejenih« v predpisih ... A poglejmo vseeno, »na kakšen način se je delalo za nazaj«.
Ob koncu mandata Janševe vlade, Černač je bil takrat novopečeni poslanec, smo potegnili črto pod njeno zakonodajno dejavnost. Vladna koalicija SDS, NSi, SLS in Desusa je oblast prevzela konec leta 2004. Šlo je za mandat, ki je sledil mandatu norega usklajevanja slovenske zakonodaje z evropsko v procesu približevanja članstvu v EU. Inflacija zakonodaje in z njo prenormiranost je bila logična posledica tega procesa. A kljub temu je temu mandatu sledil še precej bolj nor. V prvih treh letih so povprečje iz norega mandata prej in s 108 novih zakonov na leto dvignili na 122 zakonov. V mandatu približevanja se je na leto spremenilo povprečno 65,75 zakona, Janševa večina v državnem zboru pa jih je v naslednjem mandatu v povprečju na leto spremenila kar 82,6. Sploh rekordno je bilo drugo leto mandata, ko je Černač sedel v koaliciji. Državni zbor je takrat sprejel skupaj 163 zakonov, od tega 67 novih in 96 sprememb zakonov. Povprečje dvanajstih let obdobja pred nastopom Janševe vlade je 95 sprejetih zakonov na leto.
Zakonodajna inflacija je bila v tistem mandatu kar 21,73-odstotna. Pri takšni količini verjetno težko govorimo o kakovosti. Zato gre, poleg tega, da je to idealen izgovor, razloge za tarnanje sedanje vlade o »podedovanih težavah« iskati tudi v omenjenih številkah iz mandata 2004-2008. Seveda, bolje bi bilo, če se ne bi spominjali, »kako se je delalo za nazaj«. A izkušnje z neko politiko iz preteklosti so bistvene za pričakovanja v prihodnosti. Še posebej, če so v popolnem nasprotju z napovedmi, ki jih ta politika daje.
Peter Petrovčič
MLADINA, št. 27, 7. 7. 2011
Poslanec SDS in podpredsednik stranke Zvonko Černač je pred dnevi v Omizju na TV Slovenija takole iskal razloge za politično in družbeno krizo: »Država je hipernormirana. Od ljudi se pričakuje, da poznajo na tisoče predpisov, ki so, v veliki meri, tudi nepotrebni.« In nadaljeval, da se o tem velja pogovoriti, vendar »s čim manj ukvarjanja, kako in na kakšen način se je delalo za nazaj«.
S podpredsednikom stranke, ki si želi čim prej na oblast, da reši Slovenijo, se lahko le strinjamo. Slovenski pravni red je dejansko prenormiran, preveč je zakonov, prevečkrat se spreminjajo, preveč je podzakonskih aktov, preveč vprašanj je »urejenih« v predpisih ... A poglejmo vseeno, »na kakšen način se je delalo za nazaj«.
Ob koncu mandata Janševe vlade, Černač je bil takrat novopečeni poslanec, smo potegnili črto pod njeno zakonodajno dejavnost. Vladna koalicija SDS, NSi, SLS in Desusa je oblast prevzela konec leta 2004. Šlo je za mandat, ki je sledil mandatu norega usklajevanja slovenske zakonodaje z evropsko v procesu približevanja članstvu v EU. Inflacija zakonodaje in z njo prenormiranost je bila logična posledica tega procesa. A kljub temu je temu mandatu sledil še precej bolj nor. V prvih treh letih so povprečje iz norega mandata prej in s 108 novih zakonov na leto dvignili na 122 zakonov. V mandatu približevanja se je na leto spremenilo povprečno 65,75 zakona, Janševa večina v državnem zboru pa jih je v naslednjem mandatu v povprečju na leto spremenila kar 82,6. Sploh rekordno je bilo drugo leto mandata, ko je Černač sedel v koaliciji. Državni zbor je takrat sprejel skupaj 163 zakonov, od tega 67 novih in 96 sprememb zakonov. Povprečje dvanajstih let obdobja pred nastopom Janševe vlade je 95 sprejetih zakonov na leto.
Zakonodajna inflacija je bila v tistem mandatu kar 21,73-odstotna. Pri takšni količini verjetno težko govorimo o kakovosti. Zato gre, poleg tega, da je to idealen izgovor, razloge za tarnanje sedanje vlade o »podedovanih težavah« iskati tudi v omenjenih številkah iz mandata 2004-2008. Seveda, bolje bi bilo, če se ne bi spominjali, »kako se je delalo za nazaj«. A izkušnje z neko politiko iz preteklosti so bistvene za pričakovanja v prihodnosti. Še posebej, če so v popolnem nasprotju z napovedmi, ki jih ta politika daje.