Zakaj že smo se borili?

Če smo na Mladini kaj prezirali, smo prezirali ikonomanijo, kakršno so gojili novorevijaši. Že takrat smo rekli, »ko zmagamo«, ne bomo ponavljali borčevske folklore, ne bomo se šli »še pomnite tovariši«..., se Majda Vrhovnik alias Vlado Miheljak v najnovejši številke Mladine spominja dogodkov in ozadij ob nastanku članka Noč dolgih nožev, ki je temeljito vplival na dogodke ob demokratizaciji Slovenije konec osemdesetih let.

Tudi ozadje nastanka teksta Noč dolgih nožev je zgodba spontanosti. Nobene slavne epopeje ni za njim. Ne da se primerjati z igmanskim maršem, Užiško republiko, še manj s slavnim Janševim vodenjem slovenskih mladincev po poteh Avnoja. Preprosto: zadnji dan pred prvomajskimi oziroma OF-počitnicami (konec aprila 1988) mi je Pavle Gantar v bifeju pri fakulteti povedal, da je bil v družbi novorevijašev in slišal, da imajo nekakšen dokument (kasneje se ga je oprijelo ime »Kučanov stenogram«) o sestanku v Beogradu, na katerem je vojska prvič eksplicitno grozila z aretacijami v Sloveniji, naši (predvsem Kučan) pa so ostro nasprotovali, piše Vlado Miheljak. Več v novi številki Mladine.