Bančni odstop

Marko Voljč je v pisarno predsednika uprave Ljubljanske banke je prišel le nekaj tednov zatem, ko je vodenje vlade prevzel dr. Janez Drnovšek. In pisarno predsednika Nove Ljubljanske banke zapušča le nekaj mesecev zatem, ko je dr. Janez Drnovšek zapustil položaj predsednika vlade. Je torej Marko Voljč nekakšen bančni derivat Drnovškove vladavine? So z dnem, ko je Drnovšek izgubil operativen vpliv, začeli teči zadnji Voljčevi dnevi? Pravzaprav je štorija nekoliko bolj nenavadna. Zdi se namreč, da je bil Marko Voljč prej povezan z ljudmi, ki so blizu nekdanjemu predsedniku države Kučanu. In ker so se že začela ugibanja, kdo bo novi predsednik uprave NLB, velja takoj dodati, da je Marjan Kramar, menda favorit za novega šefa, dolgoletni tesni sodelavec sedanjega predsednika republike dr. Drnovška.
Zakaj je torej štorija paradoksalna? Ker se zdi, da predsednik republike sicer nima nobenega operativnega vpliva, hkrati pa bi bil Marjan Kramar – če res postane predsednik uprave NLB – že drugi direktor po vrsti, ki je blizu ljudem iz okolice aktualnega predsednika. Pač, Marko Voljč je na čelo Ljubljanske banke prišel, med drugim, tudi zaradi priporočil, ki mu jih je namenil Niko Kavčič, utemeljitelj Ljubljanske banke. Kavčič je bil sredi leta 1992 nekakšen posrednik med liberalnim krilom Demosa in Milanom Kučanom. Marjan Kramar je v času, ko je bil dr. Drnovšek predsednik predsedstva SFRJ, služboval v njegovem uradu kot njegov svetovalec. Ko je bil dr. Drnovšek predsednik slovenske vlade, je bil Kramar šef kabineta. Ko je Drnovšek obiskoval srečanje globalnih odličnežev v Davosu, je seboj peljal tudi šefa kabineta. Ko je bil Drnovšek v prvi polovici osemdesetih direktor Ljubljanske banke Trbovlje, je pri njem kot direktor poslovnega sektorja služboval mladi ekonomist Kramar. Leta 1994 se je, če nas spomin ne vara, Kramaru pripetila neka mikroafera, nekako hkrati pa se je iz Drnovškovega kabineta umaknil na Slovensko izvozno družbo, kjer je postal član uprave, kasneje predsednik uprave. Ko je Drnovšek leta 1997 ponovno prevzel vodenje vladajoče koalicije, je Kramar dobil mesto v nadzornem svetu NLB. In da bi bil hec še večji, je Mojca Osolnik, sedanja šefica kabineta odhajajočega predsednika uprave NLB Marka Voljča, pred leti prav tako službovala kot šefica kabineta dr. Janeza Drnovška. Nova Ljubljanska banka je, če bo Marjan Kramar res postal predsednik uprave največje banke (in če nam je dovoljeno nekoliko pretiravati), polna najtesnejših Drnovškovih sodelavcev. Skratka, četudi je Nova Ljubljanska banka v delni državni lasti, z državno lastnino pa upravlja vlada, je prvi človek največje banke praviloma blizu predsedniku republike.
Marko Voljč je, skratka, odstopil. Ljubljansko banko je vodil od septembra 1992, torej dobrih 11 let. Glede na turbolentnost časa je na čelu največje banke v resnici ostal nenavadno dolgo. Po drugi strani pa bo najbrž držalo, da je bil Drnovšek vsaj na simbolni ravni Voljčev dolžnik.