Oblikovalec tolarja, potnega lista in osebne izkaznice

Kje kreativnost pri evru lahko pokažejo posamezne članice EU?
Bankovci so za vse enaki, pri kovancih pa je sprednja stran enaka za vse, dizajn zadnje strani pa je prepuščen državam članicam. Belgija ima na primer na vseh kovancih podobo kralja Alberta II. Nemčija ima na evrih orla iz grba, na žlahtnejših centih Brandenburška vrata, na manj žlahtnih centih pa hrastov list. Španci imajo Miguela de Cervantesa, kralja Juana Carlosa I. in Santiaga de Compostela. Irska ima na vseh kovancih liro, ki je sicer upodobljena tudi v irskem grbu in na pivu Guinness. Italija ima različne podobe, od Rafaelovega Danteja do Botticellijeve upodobitve Venere. Skratka, države so se odločale različno. Kakšno podobo ali simbol bo na zadnjo stran evra dala Slovenija, še ni znano. Upam, da bo izpeljan natečaj, ker je to izvrstna priložnost za promocijo države. Distribucija evrov je takšna, da lahko med drobižem, ki ti ga vrne natakar v Parizu, dobiš italijanski, francoski, nemški, irski evro ...

V devetdesetih letih se je pojavila nova tehnika barvanja kovancev. Barve so visoke kakovosti in zelo obstojne. Bi jih Slovenci lahko uporabili na evru?
Verjetno bi bilo zanimivo, če bi v palici načrtno prepletli tri različne barve. Ampak žal to ni mogoče. Z vstopom v EU se strinjamo tudi z njihovimi pogoji glede vključevanja v monetarno unijo. Ti pogoji pa niso samo vsebinski, ampak tudi formalni. Država se s svojo identiteto lahko izkaže samo na zadnji strani kovancev, se pravi, da prepletanje različnih barv ni dovoljeno, ker bi s tem avtomatično vplivali tudi na prvo stran. V tolažbo nam je lahko to, da sta kovanca za en in dva evra vsaj bimetalna.

Piše Urša Matos