Kralj švedskih baklav

Če skušaš biti za vsako ceno ves čas smešen, tvegaš, da boš dolgočasen, kar se je zgodilo recimo Robinu Williamsu.
Natanko. Si v Kajmaku videl kak prizor, v katerem skuša biti igra komična? V katerem skuša biti kdo za vsako ceno smešen?

Ne, sem pa v Kajmaku videl reči, ki sem jih videl tudi v Kozoletovih Rezervnih delih - recimo trgovino z ljudmi. Kaj je to - industrijska špijonaža?
Tega ne bi preveč komentiral: dovolj je, da pogledaš datume, kdaj sta bila oba scenarija napisana. Moj je bil napisan pred več kot petimi leti, ko sem ga tudi avtorsko zaščitil. Zanimivo je, da je film, o katerem govoriš, zelo podoben eni epizodi iz Kajmaka, celo začne se z isto repliko. Morda je to le gola slučajnost, doda Đuro v šali.

Ko sva že pri goloti: je bilo Tanjo težko prepričati, da se je slekla?
Ne. Sam jo pokliči, pa jo vprašaj.
(Tanja Ribič: Ne, ni bilo težko, sploh pa - s tem sem bila seznanjena že med pisanjem scenarija. Ni se problem sleči, če situacija in lik to upravičujeta.)

Kaj je narobe s slovenskim humorjem? Kaj ti v slovenskem humorju ne potegne?
Saj veš, kaj rad rečem: da med slovenskim in bosanskim humorjem ni razlike. Bosanci se radi hecamo na svoj račun, Slovenci pa se tudi radi hecajo na račun Bosancev. Toda če hočeš razliko: v Bosni, ali pa na jugu sploh, ljudje res lažje prenašajo šale na svoj račun kot v Sloveniji. Drugim se smej, toda mene pusti pri miru.