Intervju

Kakšno mnenje ste imeli o Slovencih, preden ste prišli sem? Ste vedeli, da smo latentni ksenofobi in islamofobi?
Ne bi rekel, da so Slovenci islamofobi. Res pa je,da nisem pričakoval takšnega odpora. Sem človek, ki utemeljuje svoje mnenje na podlagi eksaktnih podatkov. Šele v primeru, da bi recimo 60 odstotkov populacije na referendumu glasovalo proti gradnji džamije, bi si upal trditi, da so Slovenci na splošno islamofobi. Muslimani kot verska manjšina bi se morali bolj potruditi, da bi ljudem razložili, kdo smo in kaj je islam. Šele tako bi si lahko Slovenci ustvarili mnenje o nas. To se doslej ni zgodilo, ker je socialna struktura muslimanov v Sloveniji pač taka, da je večina težko delala, da je preživljala svoje družine, in niso razmišljali o imidžu muslimanov kot skupnosti. Preprosto niso mogli biti kulturni misijonarji. Zaradi tega je prišlo do trenutnega nepoznavanja islamske kulture in Slovenci sedaj mislijo, da smo še vedno v 15. stoletju ter da jih ogrožajo Turki. Ne, jaz nisem iz 15. stoletja. Živim v 21. stoletju in to kreira mojo osebnost. Nikakršne povezave ni med menoj sedaj in tukaj ter turškimi vpadi.

Eden izmed argumentov nasprotnikov gradnje džamije je, da naj si muslimani zgradijo več molilnic, ne pa islamskega centra. Kakšna bi bila razlika za islamsko skupnost, če bi namesto džamije imeli več molilnic?
Nasprotniki gradnje džamije vse stvari ultimativno poenostavljajo. Molilnice niso primerne, ker ne obstaja le ena sama človekova identiteta. Molilnica pomeni: prideš, odmoliš in gremo. To pomeni, da se pokrije le en segment človekove identitete. Koncept skupne molitve pa ima družbeno dimenzijo. To pomeni, da molite, a hkrati tudi komunicirate, ste v interakciji z ljudmi. To lahko počnete le v centru, ne pa v molilnici. Lepo vas prosim – Slovenci po svetu imajo svoje kulturne centre. Sedaj si pa predstavljajte, da bi denimo Avstralci rekli, da ne smete imeti svojega kulturnega centra, lahko pa imate kapelico.

Piše Mateja Hrastar