Janšev paradoks
Vendarle: če gre pri celi referendumski kolobociji zgolj in edino za oficirje agresorske JLA, si velja zastaviti še eno vprašanje. Od agresije na Slovenijo je menilo že več kot ducat let, občutek ogroženosti pred oficirji JLA pa se z oddaljevanjem od agresije – kar je najbolj nenavadno – stopnjuje. Pred tednom dni smo objavili podatke o oficirjih JLA, ki so junija 1991 sodelovali v konkretnih terenskih akcijah proti Sloveniji, vendar je kar nekaj teh oficirjev v času, ko je obrambno ministrstvo vodil Janez Janša, sicer pobudnik referenduma o izbrisanih, v slovenski vojski dobilo službo. Paradoks, ki ga je povzročil prvopodpisani pobudnik referenduma, je sledeč: več kot ducat let po agresiji naj bi na referendumu odločali, ali naj »tistim 450 oficirjem« (ter, seveda, tudi ostalim članom 18-tisoč glave množice) za nazaj priznamo status stalnega bivališča, hkrati pa je pobudnik referenduma osebno podpisoval odločbe, s katerimi je v slovenski vojski zaposloval tudi oficirje, aktivne v terenskih operacijah proti Sloveniji. Ilustracija paradoksa: pol leta po agresiji je Janša kot minister podpisal odredbo, s katero je na visok položaj v nastajajočem generalštabu postavil oficirja, aktivnega v terenskih operacijah proti Sloveniji. Več kot ducat let po agresiji pa Janša kot prvopodpisani zahteva referendum, na katerem naj bi odločali, ali izbrisanim vrniti status stalnega prebivališča za nazaj. Ta zahteva pa je podkrepljena z domnevo, da se v množici izbrisanih skrivajo agresorski oficirji.
Marjan Čelec je bil leta 1990 in 1991 eden ključnih obveščevalcev slovenskega obrambnega ministrstva o dogajanju v najmočnejši enoti JLA v Sloveniji, vrhniški oklepni brigadi. Leta 1991 je 40 minut pred začetkom agresije sporočil v Ljubljano, kaj se bo zgodilo. Med vojno pa je poročal tudi o ravnanju oficirjev JLA; tudi tistih, ki so kasneje nepričakovano dobili službo v slovenski vojski.
Ali ste vmes razmišljali, da bi se zaposlili kot obveščevalec?
Ta možnost je obstajala in želja tudi. S tem, da prej nikoli nisem pomišljal na kakršnekoli usluge. Enkrat mi je Lovšin ponudil nekaj malega denarja za potne stroške, pa sem rekel, da ni treba.
Govorite z nekim razočaranjem v glasu…
Gotovo nastane razočaranje. Eden od razlogov je prav V. P. Bil je na nasprotni strani, naenkrat pa se pojavi na naši strani bistveno višje, kot je bil v prejšnji vojski. Napredoval je od majorja do generalmajorja. V vojnem času se dogajajo taki preskoki, vendar morajo biti zasluženi. Ne vem pa, s kakšnim razlogom ga je zaposlil Janša. Na račun zaposlovanja nepravilnih ljudi v TO sem ministru Janši vrnil značko Ubranil domovino in še neko plaketo.
Kdaj ste to vračali?
Nekaj mesecev preden so oni vrnili odlikovanja Milanu Kučanu. Vrnil sem jih Andreju Lovšinu na 6. upravi z dopisom. On pa naj bi jih izročil Janezu Janši.
Pišeta Ali H. Žerdin in Aleksandar Mićič