Tihi iz Odpisanih

Odpisani so bili generacijska serija, toda kupile so jo vse generacije.
Ja. In tudi tedanji slavni igralci so hoteli igrati v tej seriji - za honorarje se sploh niso menili. Vse skupaj je bilo narejeno zelo hollywoodsko. Organizacija snemanja je bila brezhibna - tako dobrih delovnih pogojev ne pomnim.

Nisi imel občutka, da se reč dogaja med II. svetovno vojno.
Ne - to je bil vestern. In Vrnitev odpisanih je bila še večji vestern. V njej najdete celega Forda.

So vam za nadaljevanje, za Vrnitev odpisanih, honorarje dvignili?
Pa še kako! Za Odpisane sem dobil štiri milijone in pol, za Vrnitev odpisanih pa 45 milijonov.

Vau! In to v času, ko še ni bilo inflacije!
Kje neki! Hodili smo v Trst in divje zapravljali - jedli smo pašto in pizze ter kupovali najdražje čevlje in najdražje obleke. Trgovcem ni bilo nič jasno - tega si še sami niso mogli privoščiti.

Odpisani so bili orjaški hit tudi na Kitajskem.
Še več - nedavno sem dobil pismo neke Kitajke, ki se je v Evropo preselila zato, da bi srečala mene, svojega mladostnega junaka. Serije pa po drugi strani niso vrteli v Sovjetski zvezi, ker so menili, da je preveč liberalna in preveč antiideološka. V Beogradu - in drugih jugoslovanskih mestih - je med II. svetovno vojno obstajal organiziran odpor proti okupatorju, proti fašizmu, v okupiranih sovjetskih mestih pa takega odpora ni bilo, tako da je bila s tega vidika serija za njih preveč problematična.

Piše Marcel Štefančič, jr.