Evropski muslimani

Pa veste, da je sedaj že bivši ljubljanski nadškof Rode javno izjavil, da je džamija politični in ne verski objekt?
Da. Če česa ne želite, boste vedno našli argumente, zakaj tega ne marate. In nasprotno. Morda islamska skupnost ni dovolj dobro ovrednotila pomena podpore slovenske katoliške cerkve. Morda bi morali vložiti več truda v to, da razložijo, da ne želimo političnega centra, temveč duhovni center. Nikakor pa nam ne morejo predpisovati, kako naj molimo. Ko je papež prišel v Banjaluko, sem mu poslal pismo in ga prosil za pomoč pri gradnji džamij. Nikakor ni pravično, da si mi ne bi smeli zgraditi džamije, ker nekje drugje na svetu neka skupina katolikov nima pravice postaviti cerkve. Tu gre zgolj za odnos Slovenije do vprašanja človekovih pravic. Popolnoma se strinjam z ljubljansko županjo, ki trdi, da se pravice manjšin ne morejo določati z referendumom. Prepričan sem, da je družba v Sloveniji dovolj zrela, da sprejme našo željo po džamiji.

Če se vrnemo k bojkotu Mercatorja. Takrat ste bili zelo dejavni v akciji »kupujmo domače«, ki je bosanske potrošnike pozivala, naj kupujejo bosanske izdelke. Ali kdaj kupujete v Mercatorju?
Bil sem v sarajevskem Mercatorju. Sicer nakupuje moja žena. Kar se tiče kupovanja domačega – moja hutba je bila posvečena temu, da Bosanci pridobijo pozitiven odnos do domače proizvodnje. Ker smo še iz Jugoslavije navajeni, da je vse, kar je tuje, boljše od domačega. Zdelo se mi je domoljubno, da ljudi pozovem, naj podpirajo razvoj svojega gospodarstva. To ni bil poziv k bojkotu tujega blaga. V Bosni bodo vedno ljudje, ki bodo imeli rajši slovensko mleko in druge slovenske izdelke.

Piše Mateja Hrastar