Evropska ura anatomije

Tako se je Drang nach Osten končal na skrajnem zahodu celine, čeprav je bila slovesnost ob tej priložnosti izpeljana v najboljši tradiciji Vzhoda, s svečanimi govori, dvigovanjem zastav, ognjemetom, častno stražo, razvrščanjem vojakov in udarjanjem s petami. In da kak siromašni sorodnik ne bi začutil nostalgije po dobrih starih časih, so poleg policijskih patrulj na vsakem vogalu dežurali tudi agenti v civilu. Seveda ni izostalo niti dobro organizirano spontano ljudsko rajanje. Za široke delavske množice je bil glavni dogodek 1. maja nekakšno celodnevno prvomajsko praznovanje v enem od osrednjih mestnih parkov. Tam so 15 članic stare, 10 članic nove in tri članice bodoče Evrope (Bolgarija, Romunija in Turčija) – vsaka pod svojim plastičnim šotorom – Dublinčanom in gostom irske prestolnice predstavile najznačilnejše, kar imajo. Ciprčani so pred svojim šotorom razpostavili velike pladnje s sirom in pršutom, Nemci so ponujali klobase, Nizozemci pa na veselje lokalnega prebivalstva pivo. Nasmejani Čehi so igrali, zardele Čehinje plesale in vriskale, Švedi pa, praktični, kakor so, delili reklamne letake za Ikeo. Kar na dveh prizoriščih so izvajalci tekmovali v tem, kateri se bo manj izneveril stereotipni predstavi o svoji kulturi, baloni pa so žareli v vseh barvah državnih zastav. Bilo je tudi nekaj pouličnih klovnov, ki so zabavali otroke, upokojence in ameriške turiste.

Piše Dejan Novačič