Dolenjski rašomon

Kakor je rekel, začelo se je s tem, da je enemu vaščanu izginila kosilnica: krajani so jo izsledili, ko naj bi bila naložena na prikolico v lasti Romov. Po vaseh so na ta nedeljski dan lepili lepake o bližnjem kulturnem dogodku – hoja od hiše do hiše je sprožila dialog med vaščani, češ da je treba končno ukrepati. Kajti približno pred desetimi dnevi je skupinica pretežno mlajših Romov postavila tri šotore na robu gozdička, kakor zatrjujejo "taborniki" in sam lastnik zemljišča Jože Sadar, z njegovim dovoljenjem, za teden dni. A Romi so se na posesti zadržali dlje, s čimer so pri krajanih zbudili sum, da nameravajo na robu gozda ostati dalj časa, morda celo za zmeraj. Pa še tista kosilnica … "Kakih pet se je nas slišalo po telefonu, kakih deset nas je bilo za to, da gremo k njim," je pojasnil anonimnež. Najprej so se sestali in dogovorili, kakšen naj bi bil vrstni red dogodkov. "Naj gremo kar tako, a si upamo iti brez vsega? Večina nas je bila za to, da gremo mirno. Peš do samega tabora." Ko so proti deveti uri zvečer krenili z asfalta na makadamsko pot, jih je bilo že okrog petindvajset.

Piše Ksenja Hahonina