»Od države bi pričakoval vsaj kakšen razgovor«

O simbolni vlogi govorim zaradi dveh stvari, zaradi vaše zaplembe Mladine leta 1987 in izvršitve sodbe vojaškega sodišča v primeru JBTZ.
Na Mladinino zaplembo lahko gledamo na dva načina, z današnjimi demokratičnimi merili kaj takšnega seveda sploh ni mogoče in je lahko le stvar zgodovinskopravne analize, z vidika tistega časa pa so bile takšne zaplembe formalno zakonite in vsebinsko vezane na vrednote, ki so bile pravno priznane. NOB in socialistična revolucija sta bili takrat ustavni kategoriji, ki sta uživali najvišjo stopnjo pravnega varstva. Seveda pa se je odnos do teh vrednot in odnos do vrednot svobode tiska ravno pri teh zadevah spreminjal. Tako sem bil v senatih, ki so odločali o zaplembah, pa tudi proti njim.

Vaša odločba je potem na vrhovnem sodišču padla.
Na višjem je bila najprej potrjena, na vrhovnem pa razveljavljena. To je bil tudi prvi judikat, kjer je vrhovno sodišče z avtoriteto svojega položaja dalo vedeti, da se na tem področju pravna praksa spreminja v prid varovanja svobode tiska.

Vi bi se lahko takrat odločili enako, saj ste sodili po enakih pravnih določbah kot vrhovni sodniki.
Določeno pravno prakso pri pomembnih temah, kot je svoboda tiska, je spreminjalo vrhovno sodišče. Tako je še danes.

Piše Jure Trampuš