Intervju

Dimitrija Rupla, politika, ste nasledili kot nepolitik, diplomat. Kako se počutite na tem mestu?
Poskušam funkcionirati na isti način, kot sem funkcioniral največji del svojega življenja, bolj kot državni uradnik in v tej vlogi nimam nobenih problemov. Moja preokupacija je, kako opravljati svojo službo, da bo ustreženo interesu države.

Se vam ne zdi, da funkcija ministra za zunanje zadeve potrebuje ne uradniško ampak politično miselnost in odločitve?
Mislim, da se politična miselnost predvsem ne izkazuje s tem, da neguješ nek osebni politični vrtiček, ampak da se angažirano odzivaš na to kar so realni problemi in sam delujem tako. Član LDS sem že deset let in nikoli nisem imel občutka, da imam politike premalo. Nikdar pa si nisem gradil neko lastno politično kariero. Moj interes je segal od novinarstva do diplomacije. Kot novinar sem bil v tistem času najbolj zanimivi prestolnici, v Bonnu, ki je bil center medblokovske konfrontacije in medblokovskega stika. V tistih letih sem dobil priložnost, da igram tudi neko drugo, poredniško vlogo, saj sem bil predsednik združenja tujega tiska v Nemčiji. To je bila funkcija za katero je tristo, štiristo novinarjev na tajnem glasovanju izbrala enega človeka in ta je potem določal s kom se bo tuji tisk pogovarjal, usmerjal je tiskovne konference, jih vodil.

Kako je prišlo do vašega preskoka v diplomacijo?
Iz Bonna sem se vrnil v Ljubljano in bil v službi kot strokovni sodelavec za zunanje zadeve in mednarodno sodelovanje na CK ZKS. Povabili so me, ker so pač predpostavljali, da nekaj vem in znam na tem področju. Potem sem odšel za generalnega konzula v Cleveland, na mesto za katerega se niso potegovali tisti, ki so bili zelo popularni in so imeli dobre politične pozicije.

Piše Jani Sever