Belo zlato

11. 9. 2004

Če bi se vsi oceani posušili, bi sloj soli, debel 60 kilometrov, prekril celotno Veliko Britanijo. Od te količine jo človek vsako leto morju iztrga le manjši delček, pa še to le takrat, ko se mati narava odloči tako. Pridobivanje soli je še vedno ena tistih redkih dejavnosti, ki narave ne izkoriščajo, ampak trajnostno in prijazno rabijo njene darove in ji celo koristijo, dokler se naravno ravnovesje ne poruši. Solinarstvo tako ostaja tradicionalno-sodobna dejavnost, pri kateri človek ne dela proti naravi, ampak skupaj z njo.

Za idilično podobo solinarstva z majhnimi bazenčki, čistimi kupi soli ter predanimi in vzdržljivimi solinarji pa se skriva krutejša resnica. Izziv vseh solin je danes le preživetje, saj se je vrednost soli, ki je bila nekoč enaka vrednosti čistega zlata, v stoletjih korenito zmanjšala na nekaj, za potrošnika lahko pogrešljivih fičnikov.

Kljub vsemu imajo jadranske soline nekatere bistvene posebnosti in prednosti. Morska sol, pridobljena v Jadranskem morju, je med najčistejšimi na svetu in soli iz Francije, Portugalske in Španije se z njo ne morejo niti približno primerjati. Jadranske soli so polne pomembnih mineralov, umetno jim morajo dodajati le jod. Poleg tega so načini pridobivanja soli na Jadranu nekoliko posebni in dajejo soli različne in posebne prvine ter okuse.

Piše Anja Leskovar

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si.

Delite članek:


Preberite tudi

Kam bi Janša poslal 50.000 zaposlenih v javnem sektorju?

Predsednik vlade je napovedal prestrukturiranje javnega sektorja